Ob rob razmišljanju o tezi, ki so jo v slovenski politični prostor poslali Moge, Gržan in Brvar, je kot piko na i potrebno dodati še naslednje. Ameriški predsednik s svojimi dejanji dnevno nazorno prikazuje, kako se s kapitalom kot orožjem lahko vpliva na samostojnost držav. Vsaka država mora zato poleg vojske skrbno skrbeti, da ustvarja pogoje za svoj ekonomski razcvet. V pretežni večini držav za to skrbijo regije, dežele, županije, zato je skrajno zavržno dejanje, da imamo v Sloveniji protiustavno situacijo, ko je vlada zavrnila vsakršno pobudo za zakonsko ureditev ustanovitve pokrajin. V času, ko kapital zasužnjuje države, bi država morala skrbeti, da ustvari vse pogoje za svoj razvoj, ker so pokrajine osnovni pogoj za to. Posebno je nerazumljivo vedenje Vlade RS pri zadnjem poskusu ustanovitve, ko je Državni svet RS vložil v Državni zbor RS predloge treh zakonov: Zakona o ustanovitvi pokrajin, Zakona o pokrajinah in Zakona o finansiranju pokrajin. Ti zakoni so bili skrbno pripravljeni, saj se je vanje vključila posebna strokovna skupina za pripravo zakonov, izdan je bil poseben zbornik o pokrajinah v Sloveniji. Vsem občinam je bila dana možnost, da so se odzvale na osnutke predlogov zakonov. Za vlado Roberta Goloba je bila dana ponudba drugorazredna tema, zato je dala k zakonom negativno mnenje. Državni svet RS je zato umaknil zakone iz zakonodajnega postopka. Razumi, kdor more.
Ustava določa, da pokrajine ustanovijo poslanci Državnega zbora Republike Slovenije. Od leta 2006 smo imeli več poskusov in vsi so bili neuspešni. Tudi odlični pravniki, med njimi posebej izpostavljam dr. Domna Končana, ki je v publikaciji Pravnik s člankom Ustavna ureditev in (ne)ustanovitev pokrajin v Sloveniji podrobno opisal vso problematiko. V članku ugotavlja, da Ustava vzpostavlja temelje za obvezno drugo raven lokalne samouprave v Sloveniji že od ustavnih sprememb leta 2006. Kljub temu še vedno čakamo, da to raven zakonodajalec uresniči z zakonom. Zakonodajalčeva dolgoletna opustitev izvršitve ustavne obveznosti, ki zahteva sprejetje zakona o ustanovitvi pokrajin, pomeni kršitev 143. člena Ustave, ustavne pravice do lokalne samouprave iz 9. člena, načela pravne države iz 2. člena in načela delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave. Kot je bilo ugotovljeno v prispevku, teh kršitev Ustavno sodišče po obstoječi praksi ne bo moglo niti ugotavljati niti sankcionirati zaradi narave ustavne obveznosti ustanovitve druge ravni lokalne samouprave in načela delitve oblasti, ki ga mora upoštevati pri svojem ustavno sodnem odločanju. Stanje, ko je v Ustavi zapisano, da obstajajo pokrajine, teh pa v resnici ni – ker v Državnem zboru Republike Slovenije ni mogoče doseči političnega konsenza o ustanovitvenem zakonu – je za pravno državo nevzdržno. V strokovni javnosti pogosto zasledimo razprave o tem, kaj bi bilo treba spremeniti v Ustavi, pri pokrajinah pa je problem drugačen. Kljub že doseženi spremembi Ustave, ki je bila politično in strokovno v veliki večini podprta, ta ni zakonsko operacionalizirana, zaradi česar so v slabšem položaju vsi prebivalci Slovenije. Državni zbor bi se moral čim prej aktivirati in sprejeti zakon o ustanovitvi pokrajin skladno z zahtevami Ustave in s temeljnimi načeli lokalne samouprave, tako kot izhajajo iz Evropske listine lokalne samouprave.
Dr. Domen Končan se med drugim v članku Ustava in pokrajine sprašuje, kakšno sporočilo pošilja zakonodajalec pravnim subjektom, če sam ne spoštuje tistega, kar je zapisano v Ustavi kot temeljnem pravnem aktu v državi, vendar po drugi strani prek svoje zakonodajne dejavnosti pričakuje od drugih, da se vedno ravnajo po Ustavi in drugih predpisih. Naloga zakonodajalca oziroma natančneje pravna in etična dolžnost poslancev je, da so oni prvi, ki vodijo državljane s svojim vzgledom k spoštovanju prava, ker so njihovi demokratično izvoljeni predstavniki. Zato je nevzdržno stanje, da je tako pomembna določba Ustave, kot je 143. člen, ostala v celoti neuresničena.
Ta tema je bila do sedaj obrobna v javnih razpravah in tudi v medijih. Nam kot volivcem pa ostaja presoja, ali bomo še naprej pri volitvah zaupali vsem parlamentarnim strankam, ki ohranjajo v Sloveniji strog centralizem in s tem vplivajo na našo samostojnost. Novonastali neparlamentarni stranki Vesna in Fokus dajeta upanje, da se bo bodoča volilna kampanja ostrila tudi na pogledu strank do ustanavljanja pokrajin. Če bi Oton Župančič še živel, bi ob ignoranci slovenske politike napisal pesem Veš, politik, svoj dolg?
Franc Lovrenčič, Pernica