Mladi kmet Domen Benčina z družinske kmetije Pr' Birtovih, kjer ljubezen do kmetovanja domačim po žilah teče že več kot 650 let, se je med epidemijo koronavirusa, ko se je povpraševanje tudi po njihovih izdelkih izjemno povečalo, odločil v razvojno verigo kmetije vpeti tudi kupce.
»Najti sem moral ustrezen finančni vir, saj je povpraševanje raslo, mi pa za povečanje zmogljivosti na kmetiji nismo imeli denarja. Banka nam posojila ni odobrila, družinski proračun je bil izčrpan, od sorodnikov in prijateljev pa si nismo hoteli izposojati denarja,« je tedanje razmere opisal mladi kmet, ki se je v srednji šoli naučil programiranja in nabiral izkušnje za predelavo in izdelavo svojih lastnih mehanskih strojev.
Nastal je Birtov kmečki investicijski sklad, v katerega kupci vplačajo določeno vsoto denarja v skladu s pogodbo. Kupec vplačani znesek črpa s pridelki in izdelki, prav tako z izdelki dobi izplačane obresti.
»Nakupovanje torej poteka enostavno z naročilom prek spleta, kupec pa ob vsakem nakupu natančno ve, koliko še ima na računu. Blago lahko prevzame pri nas ali ob dostavi. Kupcu torej ni treba skrbeti za to, ali ima s seboj denarnico ali plačilno kartico. Ob vsakem nakupu izdamo račun in seveda državi poravnamo DDV. Poti do Fursa so enostavne in jasne.«
A najprej se je želel za dobro sodelovanje oddolžiti lastnikom, ki Benčinovim dajejo v najem zemljo. »Najpomembneje se nam zdi imeti dobre odnose s poslovnimi partnerji. Vsak bo rad oddal svoje površine nekomu, ki to ceni in mu bo to nekako poplačal.« Tako jim namesto najemnine plačajo z izdelki. »Pomembni so tudi naši dolgoletni kupci, ki nas spremljajo v dobrem in slabem. Zato morajo imeti ves čas prednostno možnost, da pridejo do naših izdelkov,« poudarja Benčina.
Ker je imel zelo dobre evidence, je videl, da ima kmetija ob tem, da z izdelki oskrbi najemodajalce zemlje in stalne kupce, še okoli 15 odstotkov neprodanih zalog. Te so zato ponudili preostalim kupcem.
»Med covidom je k nam prihajalo in nas klicalo res veliko ljudi. Dostop do izdelkov smo jim zato omogočili skozi sklad, ki nam je zagotovil denar za povečanje zmogljivosti, za razvoj izdelkov, ki jih imajo kupci radi, pa jih mi še ne izdelujemo, in za večje razvojne naložbe,« našteva Benčina.
Sklad kot hibrid
Birtov kmečki investicijski sklad je hibrid med finančnim skladom (fund raising), klasičnim posojilom in sezonsko košarico. Na voljo so trije paketi vplačil ter ponudba za kmetije. Kupci lahko vplačajo 700 evrov in kupujejo izdelke pol leta, lahko se odločijo za vplačilo v višini 2.100 evrov in kupujejo izdelke 12 mesecev, tretja možnost je vložek v višini 5.500 evrov. Ob sklenitvi pogodbe kupcu izdajo avansni račun, ki je tudi najpomembnejša informacija za Furs.
Eden od rednih kupcev njihovih izdelkov je »vložil« v sklad tako, da jim je zagotovil predelan kombi za dostavo izdelkov. »Glede na to, da je Domen dostavljal izdelke, od mleka do moke, do tedaj v mojem cliu, ki za to ni bil primeren, je kombi zelo dobrodošel. Zdaj ni več politega mleka in raztresene moke,« je v smehu komentirala Saša Benčina. »Dostava je zdaj prava poezija. Ta gesta me dodatno motivira za delo in hkrati dokazuje, da so med nami še dobri ljudje in da jim je kakovostna hrana pomembna,« slikovito dodaja Domen Benčina.
Nove vlagatelje sprejemajo na temelju trenutne zmogljivosti kmetije, saj se ne želijo znajti v položaju, da ne bi mogli dostaviti naročenih izdelkov. »Zato je natančno vodenje evidenc o trenutni zmogljivosti kmetije nujno. Je pa prednost sklada, da vsak novi vlagatelj dejansko vplača denar za povečevanje zmogljivosti kmetije, torej zagotavlja denar za nove kupce,« pojasnjuje smisel delovanja sklada Benčina.
Razvojni načrt in evidence
Benčina poudarja, da uporablja vsa podjetniška znanja, ki jih je dobil na nedavnem usposabljanju v okviru programa PONI, pa tudi sicer ves čas išče orodja in načine v podporo razvoju kmetije. Na subvencije in plačila države se na njihovi kmetiji ne zanašajo.
Po njegovem prepričanju je zelo pomemben razvojni načrt kmetije, čeprav njihova še vedno sodi med manjše kmetije s štirimi zaposlenimi. »Ne moremo pa ga pripraviti brez dobrih evidenc, saj ne vemo, kaj bomo razvijali. Zato vedno znova poudarim, da evidentiranje, zapisovanje naših pridelkov, stroškov, ni birokracija, ampak je naložba v prihodnost.«
Sam »švasa« stroje in uporablja umetno inteligenco
Pri vodenju evidenc in oblikovanju tabel uporablja umetno inteligenco. Večinoma uporablja ChatGPT. S tem orodjem je hitro preračunal prihranek časa in denarja, ki sta jim ga prinesla avtomatizirani napajalnik kokoši in nesno gnezdo, ki ga je Benčina izdelal sam, saj so kokoši, ki se ves čas pasejo na prostem, v slabem vremenu jajca velikokrat umazale. Domen je izračunal, da jim je nesno gnezdo prineslo 304 evre prihranka na letni ravni, napajalnik pa 182 evrov. »Prihranjeni denar namenjam svoji družini,« pravi mladi kmet.
Za razvoj kmetije gre tretjina denarja
Tretjino zbranega denarja prek sklada na kmetiji še vedno namenjajo naložbam. Trenutno jih načrtujejo kar nekaj. Med njimi so nov hlev za govedo in prašiče, naprava za liofilizacijo lucerne, agrovoltaika, klavnica za perutnino in linija za dehidracijo sirotke.
Sicer pa na kmetiji redno analizirajo zemljo, krmo in mleko, Domen pa spremlja tudi borzne cene surovin. Sklad bo omogočil tudi ustanovitev družbe za pomoč kmetom, povezovanje več kmetov in regijsko razširitev prodaje.
