Lepe ladje Splošne plovbe so bile kot plavajoče umetniške galerije

Razstava Slovenske ladje, 6 & 11 ladij Splošne plovbe, ki jo je pripravila umetnostna zgodovinarka Duška Žitko in je na ogled v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran, pripoveduje o nekdanji slavi slovenskega ladjarja. Predstavlja šest ladij, ki so imele poseben pomen za to ladjarsko podjetje: Martin Krpan, Rog (I), Piran (I), Maribor (I), Ljubljano (III) in Portorož (IV) in enajst ladij, ki so bile po naročilu Splošne plovbe grajene v ladjedelnici Uljanik v Pulju.

Trojezično razstavo, opremljeno s svetlobnimi panoji z ilustracijami šestih ladij, ki so upodobljene tudi na znamkah Pošte Slovenije, bogatijo animacije, fotografije, videoposnetki, dokumentarni filmi pomorščakov ter arhivski posnetki o ladjah in pomorščakih. Obiskovalce vabijo tudi ladijski modeli, instrumenti in celo umetnine z ladij Splošne plovbe Portorož. Vse multimedijsko gradivo je vključeno tudi v istoimenski interaktivni katalog.

“Razstava pripoveduje zgodbe in predstavlja značilnosti ter izjemne dosežke izbranih ladij Splošne plovbe, pri pripravi katere sta sodelovala tudi dolgoletni pomorščak ter nekdanji član uprave portoroškega ladjarja Jože Utenkar in tehnični direktor Splošne Plovbe Portorož Boris Vidmar,” je strnila umetnostna zgodovinarka in muzejska svetnica Duška Žitko. Razstava, ki je že gostovala tudi v Kočevju in Kamniku, je bila zelo dobro obiskana tudi v Pulju, lani pa v Splitu, Kotorju v Črni gori in nazadnje še na Reki.

“Eksponatov našega ladjarja je še na stotine; več deset ladijskih modelov, številna likovna dela ter raznovrstni ladijski instrumenti, od gongov, kompasov, sekstantov in smernih plošč do ladijskih luči.”

Duška Žitko

umetnostna zgodovinarka in muzejska svetnica

Več kot zgolj trgovske ladje

Ladje Splošne plovbe Portorož so bile več kot le trgovske ladje, razlaga Žitko. Poleg najsodobnejše tehnologije so bile tudi umetniško opremljene. Navadno je bilo prvi ladijski posadki in novi ladji ob prevzemu, splavitvi ali krstu izročeno darilo, največkrat likovno delo. Prinesli so ga ladijski botri in botre ali predstavniki krajev, po katerih so se ladje imenovale. Tako je notranjost ladje Piran (I) krasila veduta Pirana, ki jo je naslikal akademski slikar in grafik Božidar Jakac. To slikarsko delo je Splošni plovbi podaril piranski Občinski ljudski odbor kot izraz hvaležnosti za poimenovanje ladje po mestu. Na tej ladji je malodane zaživela prava mala galerija istrskih motivov - dve sliki sta bili delo piranskega akademskega slikarja in krajinarja Hermana Pečariča, portoroški slikar Viktor Birsa pa je prispeval tri motive: Piranska vrata, Čolne in Rdečo hišo.

“V Splitu se je zgodilo, da je nekdanji radiotelegrafist, ki je služboval na ladjah Splošne plovbe, splitskemu muzeju podaril celotno svojo uniformo - kapo, suknjič, hlače in celo zimski plašč, mi pa smo vse to nemudoma vključili v našo razstavo.”

Duška Žitko

umetnostna zgodovinarka in muzejska svetnica

“Želja, da bi se pomorščaki in potniki na ladjah dobro počutili, bi lahko bila uresničena že s brezhibno tehnično in funkcionalno ter udobno opremo, načrtovano likovno opremljanje skupnih ladijskih prostorov pa kaže na izjemno spoštovanje do vseh pomorščakov, ki so na plovbi daleč od doma uživali visoko bivanjsko kulturo,” je Žitko že zapisala v svoji obsežni publikaciji o pomorski in umetniški zbirki Splošne plovbe z naslovom Iztrgano pozabi. Zdaj pa še dodaja: “Pomorščaki so na plovbi daleč od doma lahko uživali ob likovnih delih, ki so prikazovala domači kraj ali kakšen drug kotiček Slovenije. Znano je, da so gostom, ki so se vkrcali na plovila, z veseljem razkazovali umetnine in jim pojasnjevali upodobljene motive.”

Ladje so se glede na likovno opremo delile na dve kategoriji: na tiste, ki so plule s povsem naključno izbranimi umetniškimi deli ali deli, podarjenimi posadkam in ladjam ob različnih priložnostih, ter na ladje, katerih umetniška oprema je bila načrtno zasnovana. Slednja so bila plovila, izdelana za podjetje v puljski ladjedelnici Uljanik, njihovo likovno opremo pa je delo akademskega kiparja Stojana Batiča.

“Pomorščaki so na plovbi daleč od doma lahko uživali ob likovnih delih, ki so prikazovala domači kraj ali kakšen drug kotiček Slovenije.”

Duška Žitko

umetnostna zgodovinarka in muzejska svetnica

Simbol moči in prestiža

Batiču so zaupali likovno opremo ladij Trbovlje, Bela krajina, Ljubljana (II), Ljutomer, Kras, Postojna in Portorož (I). Ladji Postojna je Batič namenil kar štiri reliefe in tri kipe, ladja pa je iz puljske ladjedelnice odplula obtežena s stalaktitom, ki so ji ga podarili predstavniki mesta Postojna. Umetnika je v 60. letih ladijska oprema tako prevzela, da je v letu 1961 izdelal tudi dekorativen perforiran relief večjih dimenzij za opremo brazilske potniške ladje Anna Nery. Žitko pove, da so bile z umetninami običajno opremljene potniške ladje, manj značilno je bilo to za trgovske ladje. Ladje portoroškega ladjarja pa so v obdobju SFR Jugoslavije “obvezno” krasile tudi bolj ali manj kvalitetne upodobitve takratnega predsednika države Josipa Broza Tita. Svoj umetniški pečat pa so na ladjah Splošne plovbe pustili tudi mnogi drugi slovenski umetniki, kot so Maksim Sedej, Miha Maleš, Pavel Medvešček, Lojze Spacal, Silvester Komel, Lojze Perko in drugi.

“Kdor pravi, da je v muzeju kustosov preveč, se hudo moti, saj bi že samo za raziskovanje in obdelavo snovne in nesnovne dediščine Splošne plovbe potrebovali večjo ekipo.”

Duška Žitko

umetnostna zgodovinarka in muzejska svetnica

Žitko izpostavlja, da je bila Splošna plovba močno in ugledno podjetje, Uljanik pa vrhunska ladjedelnica, ki je gradila ladje opremljene z najsodobnejšo tehnologijo, kot na primer klimatiziranimi in s televizijskimi sprejemniki opremljenimi prostori, ki so močno izboljšali standard pomorščakov in potnikov, ladje pa so bile plod domačih proizvajalcev opreme, na primer pohištva, svetil in drugega.

Praznovanje slovenske pomorske dediščine

V letošnjem letu Dnevi pomorstva ponovno združujejo ljubitelje morja, navtike in pomorske zgodovine. Dogodki, ki potekajo v več istrskih mestih, izpostavljajo pomen pomorstva za Slovenijo ter ohranjanje bogate dediščine. Na Morski biološki postaji so se Dnevom pomorstva poklonili s strokovnim posvetom z naslovom Varovanje slovenskega morja in ekosistemske storitve, medtem ko je Pomorski muzej Sergej Mašera Piran v Izolani - hiši morja pripravil predavanje dr. Nadje Terčon z naslovom Pomorska preteklost Izole in njena dediščina. Dnevi pomorstva letos potekajo tudi v luči uradne deklaracije, da je Slovenija pomorska država. Ta pomemben dokument poudarja zgodovinsko in gospodarsko vlogo morja ter krepi prizadevanja za razvoj slovenskega pomorskega sektorja.

Odločitev o izboru ladij

Razstava sicer na piedestal postavlja šest plovil portoroškega podjetja: ladjo Martin Krpan (nekdanji Sirob), Rog (I), Piran (I), Maribor (I), Ljubljano (III) in Portorož (IV). Zakaj ravno teh šest? Izbira ni bila enostavna, pravi avtorica razstave. “Pri izbiri prve ladje ni bilo nobene zadrege, prav tako ne pri izbiri zadnje. S kapitanom Jožetom Utenkarjem - pomagal je pri odločanju - sva kot prvo izbrala motorno tovorno ladjo Martin Krpan, ki je bila tudi prva ladja Splošne plovbe. Brez razprave sva se odločila tudi za parno ladjo Rog (I), ki je bila prva slovenska čezoceanska tovorna ladja - če ne bi februarja 1956 preživela tajfuna v Tihem oceanu, Splošne plovbe sploh ne bi bilo,” pojasnjuje. Rogu (I) je sledil Piran (I), ki je bila prva po naročilu podjetja v tujini, v ladjedelnici Hakodate na Japonskem, zgrajena novogradnja podjetja.

Kot pove, sta z Utenkarjem nekoliko taktizirala pri izbiri četrte ladje, večnamenske tovorne motorne ladje Maribor (I). Ta je bila poleg Celja, Kamnika, Kranja in Velenja ena izmed petih ladij tipa Concord. Ladjo Maribor (I) pa sta izbrala tudi zato, ker ima v tem mestu sedež Pošta Slovenije, s katero je piranski Pomorski muzej sodeloval pri izdaji pomorske serije poštnih znamk. “Prestolnica si prav tako zasluži pozornost s svojo ladjo Ljubljana (III), kontejnersko, namenjeno tudi za prevoz hlodovine in lesa ter razsutega tovora. Podaljšano serijo šestih ladij pa smo zaključili z motorno tovorno ladjo Portorož (IV). Bila je namenjena prevozu razsutega tovora in je bila zadnji nakup Splošne plovbe leta 2011. Ladjo so prodali, je pa še vedno aktivna in pluje pod imenom Patmos John,” zaključuje.

Koliko je bilo Portorožev?

Po besedah muzejske kustosinje je ladjarsko podjetje vedno stremelo k temu, da so bila nekatera imena slovenski mest stalno prisotna v njeni floti. “Res da je bil Martin Krpan zgolj eden, vendar je obstajala tudi ladja Krpan. Ladje z imenom Ljubljana so bile kar štiri, prav tako so bile štiri ladje poimenovane po Portorožu.” Sicer je v zlatih časih ladjevje Splošne plovbe štelo 86 ladij dolge plovbe, 30 obalne, upravljalo je petnajst rednih linij in zaposlovalo več kot 1700 ljudi, svoja predstavništva pa je imelo na vseh celinah. Žitko poudarja, da je namen razstave ozaveščati najširšo javnost o izjemnem pomenu pomorstva, vrednosti pomorske dediščine in smotrnosti njenega ohranjanja. “Splošna plovba je lani obeležila 70. obletnico. Kljub temu v vseh teh letih nismo prepoznali morja in pomorstva kot ključnih dejavnikov za utrditev naše resolucije iz leta 1991, s katero smo se v Sloveniji opredelili kot pomorski narod,” obžaluje. Z veseljem pa opaža, da številni obiskovalci po ogledu razstave prinašajo muzeju različno lastno pomorsko gradivo: dokumente, fotografije, video posnetke, albume, uniforme in drugo. “V Splitu se je zgodilo, da je nekdanji radiotelegrafist, ki je služboval na ladjah Splošne plovbe, splitskemu muzeju podaril celotno svojo uniformo - kapo, suknjič, hlače in celo zimski plašč, mi pa smo vse to nemudoma vključili v našo razstavo.”

Eksponatov je še na stotine

Na razstavi je na ogled le del bogate pomorske zapuščine Splošne plovbe. “Eksponatov našega ladjarja je še na stotine; več deset ladijskih modelov, številna likovna dela ter raznovrstni ladijski instrumenti, od gongov, kompasov, sekstantov in smernih plošč do ladijskih luči. Poleg tega je še veliko materialnega gradiva, ki ga hranijo nekdanji pomorščaki Splošne plovbe, je prepričana. “Ti so na svojih potovanjih snemali, si dopisovali z domačimi in zbirali predmete z vseh koncev sveta.” Nemara bo nekega dne tudi to gradivo dopolnilo stalno razstavo o Splošni plovbi in bo na ogled javnosti.

“Kdor pravi, da je v muzeju kustosov preveč, se hudo moti, saj bi že samo za raziskovanje in obdelavo snovne in nesnovne dediščine Splošne plovbe potrebovali večjo ekipo. V prihodnosti si srčno želimo, da bi ta razstava, ali še obsežnejša, nekje dobila stalno mesto. Nov muzej Splošne plovbe, kot ga je ladjar nekoč že imel v vili sv. Marka v Portorožu, ali vsaj stalna zbirka, bi bila izjemno dragocena, saj o povojnem pomorstvu sicer ni javnosti nič dostopnega, zanimanje za pomorsko dediščino pa kljub vsemu narašča,” poudarja.

Razstava Slovenske ladje, 6 & 11 ladij Splošne plovbe vsebinsko že zajema tretjino celotne flote Splošne plovbe, pripoveduje Žitko in napoveduje njeno gostovanje od aprila do septembra letos v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru, v začetku prihodnjega leta v Zasavskem muzeju v Trbovljah, če bo šlo vse po sreči, pa bo poleti 2026 na ogled celo v Pomorskem muzeju v Haniji (Chania) na Kreti. Še naprej se bo poklanjala vsem slovenskim pomorščakom Splošne plovbe, ki so s predanostjo in neomajno voljo tkali sloves slovenskega ladjarja ter Slovenijo vrisali na svetovni pomorski zemljevid. Del razstave, svetlobni panoji, bodo v nekdanjem skladišču soli Monfort v Portorožu, kjer bo danes ob 18. uri potekala slovesnost ob Dnevih pomorstva, krasili prireditveni prostor. V Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran pa bo razstava na ogled vse do 25. marca.

---