V času pandemije covida-19 je brezstično plačevanje dobilo še večji zagon in posledično so pridobili tudi vlagatelji v kriptovalute. V koronakrizi so lahko lepo zaslužili, saj so cene bitcoinov, etrov in drugih virtualnih valut dosegale in še dosegajo visoke, tudi rekordne vrednosti.

Po ocenah strokovnjakov jim gre v obdobju novega koronavirusa med drugim na roko negotovost na globalnih finančnih trgih, zaradi katere se tudi vse več tradicionalnih investitorjev odloča trgovati s kriptovalutami. Vidijo jih kot varno zavetje, podobno kot zlato, kamor lahko usmerjajo sredstva v času gospodarskih turbulenc. Zaradi fiskalnih in monetarnih ukrepov, ki jih vlade sprejemajo v času boja proti covidu-19, so trenutno tudi manj privlačna vlaganja v klasične valute, kot sta denimo dolar ali evro. Prav tako so zanimanje za kriptovalute v zadnjem času izrazili nekateri vidni vlagatelji, sprejela so jih številna podjetja, plačilni sistem Paypal je nedavno uporabnikom omogočil plačevanje z digitalnimi valutami, upravljavec premoženja Fidelity pa je vzpostavil bitcoin sklad.

Tudi Slovenci trgujemo z virtualnim denarjem, presoja, ali gre za dejavnost, odvisna od posamičnega primera

Kriptovalute so že nekaj let priljubljene tudi med Slovenci in tudi pri nas se lahko pohvalimo s kriptomilijonarji. A v bistvu niti ni znano, koliko ljudi se v Sloveniji dejansko ukvarja z dejavnostjo trgovanja s kriptovalutami ali rudarjenjem virtualnega premoženja. Rudarjenje kriptovalut po standardni klasifikaciji dejavnosti namreč sodi med dejavnosti obdelave podatkov in povezanih dejavnosti, trgovanje s kriptovalutami pa med druge nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje.

Na Finančni upravi tudi ne vodijo posebej statistike, koliko davkov je plačanih od trgovanja in rudarjenja kriptovalut; podatki o dobičkih z naslova poslovanja z virtualnimi valutami pri pravnih in fizičnih osebah so namreč vključeni v obračunih kot princip samoobdavčitve, v katerih pa ni razvidna vsebina prihodkov. Prav tako se ne evidentira ločeno posameznih dohodkov fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, na podlagi virtualnih valut je za tovrstne dohodke predložen REK-obrazec oziroma napoved za odmero akontacije dohodnine.

Trgovanje in rudarjenje z virtualnim denarjem pri nas ni optimalno urejeno in terja spremembe. Ponudnikom kriptovalut denimo ni treba izpolnjevati osnovnih pogojev iz finančne dejavnosti in kriptovalute so lahko sredstvo za izogibanje plačevanja davkom, je slišati opozorila. Fizična oseba lahko veliko zasluži, a vseeno na koncu ne bo plačala davka od dobička iz kapitala od odsvojitve virtualnih valut. Če pa opravlja dejavnost, mora plačati davek tako kot vsak drug samostojni podjetnik ali podjetje.

"Od dobička iz kapitala, ki ga fizična oseba dosega s prodajanjem virtualnih valut, vključno s kriptografskimi žetoni, če se ne štejejo za premičnine, kot so vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja in investicijski kuponi in za izvedeni finančni instrument, se dohodnine ne plača pod pogojem, če fizična oseba ne dosega tovrstnih dohodkov v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Fizična oseba, ki dosega dohodek trgovanja z virtualnimi valutami v okviru opravljanja dejavnosti, se davčna osnova od dohodka iz dejavnosti ugotavlja na enega izmed naslednjih načinov - bodisi z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov bodisi z upoštevanjem normiranih odhodkov," je zapisano na spletni strani Finančne uprave.

Podrobnejše informacije o obdavčitvi in plačevanju davkov pri trgovanju s kriptovalutami ...

Presoja, ali gre pri trgovanju s kriptovalutami za dejavnost ali ne, je odvisna od posamičnega primera in med odločilnimi dejavniki so na primer vrednost prometa in število transakcij v določenem obdobju. Rudarjenje kriptovalut in trgovanje z njimi lahko torej predstavlja dejavnost in na Finančni upravi tudi lovijo zavezance, za katere bi se lahko izkazalo, da opravljajo dejavnost v obliki rudarjenja ali trgovanja z virtualnimi valutami. Če posameznik opravlja dejavnost, se mora - kot že prej omenjeno - namreč vpisati v poslovni register in tudi plačati ustrezen davek. 

Odmeven primer je bil denimo poleti 2019, ko so s Finančne uprave sporočili, da so pri posamezniku odkrili, da je njegovo rudarjenje virtualnih valut predstavljalo delo na črno in posledično je plačal 100.000 evrov davka. V nadzoru je bilo namreč ugotovljeno, da je fizična oseba rudarila z virtualnimi valutami. Prilivi so namreč predstavljali dohodek iz opravljanja dejavnosti; zavezanec jih je dosegel z rednim in trajnim trgovanjem, a vseeno ni imel registrirane dejavnosti. "Ugotovitev dela na črno je imela za posledico, da je fizična oseba vložila samoprijavo, na podlagi katere je plačala skoraj 100.000 evrov davka od dohodkov iz dejavnosti," so tedaj sporočili.

Na kaj je treba biti pozoren ob trgovanju, kar se tiče davkov?

Na Finančni upravi so med največjimi tveganji glede kriptovalut poleg obveze ustrezne registracije dejavnosti v določenih primerih, saj gre lahko v nasprotnem primeru za delo na črno fizičnih oseb, izpostavili še nekatera druga. Tveganja se lahko pojavijo recimo pri ugotavljanju davčnega rezidenstva tujih pravnih subjektov, ki opravljajo dejavnosti v Sloveniji oziroma ki imajo sedež poslovodstva, na primer v povezavi s posli trgovanja z virtualnimi valutami in storitvijo menjalnih platform virtualnih valut.

Nepravilnosti so lahko na področju obdavčitve davka od dohodkov pravnih oseb, pri oddaji davčnih obračunov, pri neevidentiranju prihodkov za izvedene dobave blaga in storitev, ki so plačane z virtualnimi valutami. Obstaja nevarnost nepravilnega izkazovanja dobička, in sicer iz rudarjenja virtualnih valut, prihodkov v poslovnem modelu posojanja računalniških kapacitet za rudarjenje, iz poslov trgovanja in posredovanja pri trgovanju z virtualnimi valutami pri registriranih podjetjih. V povezavi z opravljanjem dejavnosti in izplačevanjem dohodkov je tudi tveganje nepravilnosti in pravočasnosti obračunavanja drugih obveznih dajatev, kot so na primer DDV, davek na finančne storitve, davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb, so našteli.

V letu 2020 so sicer v 17 inšpekcijskih nadzorih v povezavi s kriptovalutami ugotovili 16 kršitev in za 2.054.578,75 evra dodatnih davčnih obveznosti, skupaj s pripadajočimi obrestmi. Najpogostejše kršitve, ugotovljene v inšpekcijskih nadzorih trgovanja in rudarjenja z virtualnimi valutami, so bile, ker zavezanci sploh niso ali niso pravočasno v predpisanih rokih predložili davčnega obračuna in ker so v davčnem obračunu navedli neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke v zvezi z obračunavanjem davkov. Odkrili so tudi kršitve, ko plačnik davka ni izpolnil obveznosti glede obračuna in plačila davčnega odtegljaja za drugega davčnega zavezanca.

Inšpektorji so ugotovili tudi kršitve opravljanja dejavnosti na črno, denimo neprekinjeno opravljanje dejavnosti trgovanja s kriptovalutami in zastopanje tretjih oseb v trgovanju s kriptovalutami. Na področju davka od dohodkov pravnih oseb so bile ugotovljene kršitve prenizko izkazanih prihodkov z naslova opravljanja dejavnosti na črno in pri registriranih subjektih. Šlo je za na primer prenizko izkazane prihodke tudi na račun prikazovanja članarin in kratkoročnih obveznosti, ki pa po vsebini niso bile, nepravilnosti pa so bile odkrite tudi v zvezi s previsoko in neupravičeno izkazanimi olajšavami za raziskave za razvoj.

Na področju DDV so ugotovili kršitve obveznosti izdaje računov, pravilnega in pravočasnega obračunavanja in predložitve obračuna DDV in pravice do odbitka DDV, ugotovljene so bile tudi kršitve obveznosti davčnega potrjevanja računov. Nepravilnosti so bile še glede pravilnosti opredelitve finančnih storitev in v zvezi obračunavanjem DDV-ja oziroma davka na finančne storitve, so nanizali na Finančni upravi.

V primerih ugotovljenega opravljanja dela na črno so prepovedali opravljanje dela na črno. Zoper kršitelje so uvedli postopek o prekršku in izrekli opomin ali globo. Na tožilstvo pa so bile tudi že podane kazenske ovadbe zaradi suma kaznivega dejanja davčne zatajitve, za kar je po Kazenskem zakoniku zagrožena do osemletna zaporna kazen.

Države razvijajo lastne digitalne valute, je bankovcem odklenkalo?

Virualni denar vztrajno postaja resničnost vsakdanjika. Svetovalna družba Pricewaterhousecoopers (Pwc) v raziskavi napoveduje, da bi lahko uporaba tehnologije veriženja blokov oziroma blockchain na različnih področjih gospodarskega in družbenega življenja globalni bruto domači proizvod (BDP) do leta 2030 povečala za okoli 1760 milijard dolarjev.

Po ocenah poznavalcev bi lahko imeli največje koristi od kriptovalut v Aziji in ravno Kitajska je pred nedavnim zagnala pilotno shemo, s čimer se približuje predstavitvi državne digitalne valute. Medtem že tečejo pogovori o digitalnem evru, ki naj bi ga predvidoma začeli uporabljati v prihodnjih petih letih, Litva pa je poleti 20202 predstavila svoj prvi digitalni zbirateljski kovanec. Lastno kriptovaluto je razvila Venezuela, Facebook vzpostavlja libro, ruski razvijalci ustvarjajo gram.

Po mnenju strokovnjakov virtualni denar vseeno ne bo popolnoma nadomestil klasičnih bankovcev in kovancev. No, vsaj v bližnji prihodnosti ne. Kriptovalute so namreč lahko tudi "nevarne". Največje izzive med drugim namreč še vedno predstavljajo zagotovitev digitalne varnosti, vzpostavitve sistema, odpornega pred hekerskimi napadi, varovanje zasebnosti. Države se soočajo s težavami, povezanimi s špekulacijami glede dejanskih vrednosti kriptovalut, s pranjem denarja, z delom na črno, z nedovoljenimi poslovnimi praksami, s prikritim financiranjem terorizma.

Kriptovalute niso regulirane, nad njimi nimata nadzora niti nobena centralna banka niti država. Zaradi teženj za ureditev sistema so sicer vse pogostejši pozivi za regulacijo virtualnega premoženja na globalni ravni, ki pa zahteva dogovor držav po celem svetu. Na ravni Evropske unije so vse glasnejši in odločnejši pozivi ter potekajo resni dogovori o regulaciji in nadzoru s strani Evropske centralne banke.

Spremembe pa so napovedane tudi v Sloveniji. Po predlogu strateškega sveta za debirokratizacijo so predvidene v letu 2022, ko naj bi se končno obetala 20-odstotna obdavčitev dobičkov fizičnih oseb z naslova trgovanja s kriptovalutami, ki - kot rečeno - do zdaj v nasprotju z dobički iz trgovanja z delnicami ali drugimi vrednostnimi papirji sploh niso bili obdavčeni. Za osnovo bi po predlogu sveta vzeli razliko med vrednostjo nakupa kriptovalute in izplačilom na račun. 

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!