V novi številki Primorskih novic preberite

Kaj menijo izolski politični akterji o napovedi Borisa Popoviča, da namerava kandidirati v Izoli in tam ustvariti “pravljico”? Če bo zadostil zakonskim pogojem, to je stalno bivališče v občini, potem ne vidijo težav, se jim pa zastavlja vprašanje, ali si Izolani res želijo župana, ki v Izoli “živi samo na papirju”.

V Tolminu in Idriji približno 6000 drugorazrednih občanov ostaja brez zdravnikov

Prejšnji teden so sprejem na ministrstvu za zdravje dočakali vodilni Zdravstvenega doma in Občine Tolmin, dva dni za njimi tudi Idrijčani. Občini s hudim pomanjkanjem zdravnikov se kopljeta v problemih v družinski medicini in nujni pomoči. Dočakali pa so predlog, naj probleme rešujejo v regiji. Ali na ministrstvu res ne vedo, da Goriška sodi med regije z najhujšimi težavami v osnovnem zdravstvu?

Kaj prinaša pokojninska reforma?

V pokoj po 40 letih dela, z višjo pokojnino kot danes, a se bo ta počasneje usklajevala. Sprememb pri prispevnih stopnjah ne bo. Se pa obetajo pri letnem dodatku. Novost bo zimski dodatek. To so glavni poudarki nove zakonodaje pokojninskega sistema.

Je dvosmeren prometni režim v Kovačičevi ulici v Semedli sploh še smiseln?

Bralec našega časopisa, ki stanuje v Vegovi ulici v Semedeli, trdi, da dosedanji dvosmerni prometni režim v Kovačičevi ulici ni več primeren. Na občini so pobudo glede spremembe prometnega režima že prejeli.

Severnoprimorski župani želijo dokument, ki odpira priložnosti in ne bo cokla razvoja

Župani severnoprimorskih občin so na sredini seji sveta regije obravnavali izhodišča za pripravo regionalnega prostorskega plana. A teh niso potrdili, saj želijo najprej opraviti poglobljeno razpravo o prihodnji usmeritvi regije. Po besedah večine gre za dokument, ki bo vplival na prihodnji razvoj regije in občin, zato se ne gre prenagliti.

Beneška oblast je bila glagoljašem naklonjena

Glagolica in glagoljaštvo sta pomembno zaznamovala Istro. V Kopru so se glagoljaši ustalili okrog leta 1530 in več stoletij v starocerkveni slovanščini, zapisani v glagolici, darovali maše in spovedovali v jeziku, ki ga je razumelo slovansko prebivalstvo v tedanji Beneški republiki. Spomin na glagolico je pomagal ohranjati tudi jezikoslovec Ivan Koštial, ki pa je v Kopru, kjer je v tamkajšnjem učiteljišču deloval v začetku 20. stoletja, preživel grenko obdobje, zaznamovano z nacionalnimi nasprotji.

Iztok Retar, telovadec s čopičem

V Kidričevi ulici v Kopru, ki povezuje Pristaniški trg, koder je bila nekoč avtobusna postaja, z osrednjim Titovim trgom, je kar nekaj zanimivih lokalov, ki dajejo središču mesta vsaj nekoliko urbanega utripa. Med njimi je galerija Art Retar, okno v ustvarjalni svet dr. Iztoka Retarja, znanega Koprčana, ki je prehodil zanimivo pot s številnimi postajami od vrhunskega telovadca prek visokega državnega uradnika, univerzitetnega profesorja do ljubiteljskega likovnika, s čimer zapolnjuje ustvarjalno strast v pokoju.

(INTERVJU) Dr. Božo Cerar: “Zdaj živimo zgodovino. Njen prelomni trenutek.”

Če bo v Evropa na takšen ali drugačen način, tudi vojaško, prisotna v Ukrajini, nas pa ne bo zraven, se Slovenija odmika od jedrne Evrope, opozarja v pogovoru nekdanji veleposlanik v ZDA dr. Božo Cerar. In dodaja: “Zapravili smo verodostojnost v Natu, zdaj jo kanimo izgubiti še v EU.” Boji se razkola v čezatlantskih odnosih, pa tudi tega, da bo ameriški predsednik Donald Trump z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom dosegel prekinitev ognja, za trajni mir pa mu ne bo kaj dosti mar.

V začetku je bila več kot solidarnost

Na predvečer svetovnega dneva gledališča so v koprskem teatru prisluhnili ukrajinskemu umetniku Antonu Nesmijanovu, avtorju drame Kontrolna točka, prvega dela, ki so ga v vojnih razmerah odigrali na odru kijevskega gledališča. V pogovoru z našo novinarko Petro Vidrih je razkril tako ozadje nastanka tega gledališkega dela kakor svoje občutenje svobode, ki mu jo nudi Izola. Obenem upa, da bo njegova drama zaživela tudi na katerem od slovenskih odrov.

Marcin Budzinski je ubranil lansko zmago na Veliki nagradi Brda-Collio

Marcinu Budzinskemu očitno prija primorsko podnebje. Lani je poljski kolesar denimo slavil tako v Istri kot Brdih, letos pa se je moral zadovoljiti z zmago na Dobrovem, kjer je bil danes najboljši v sprintu navkreber.

---