Enota Čebelica vrtca Kočevje. Foto: Ana Skobe
Enota Čebelica vrtca Kočevje. Foto: Ana Skobe

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) vsako leto podeljuje strokovna priznanja za največje dosežke svojih članov na področju arhitekture, krajinske arhitekture in vsako drugo leto tudi na področju prostorskega načrtovanja.

Med letošnjimi prejemniki priznanj ZAPS so znova zanimivi javni arhitekturni projekti
Če povzamemo, so priznanja zlati svinčnik za odlično realizacijo s področja arhitekture in krajinske arhitekture prejeli projekt prenove vrstnih hiš v Ljubljani, bazenski kompleks Češča vas, most za pešče in kolesarje v Irči vasi, enota Čebelica vrtca Kočevje in nadkritje ostalin cerkve v Žički kartuziji. Nagrado na področju prostorskega načrtovanja je prejel projekt ureditve romskega naselja Brezje-Žabjek, s čimer komisija opozarja na pomembnost in zahtevnost urejanja romskih naselij. Nagrado za starejše izvedbe projektov pa je prejel projekt gozdnega pokopališča Srebrniče, ki je šele čez čas pokazal svojo pravo vrednost.

Platinasti svinčnik za obsežen opus in vrhunske dosežke na področju arhitekture sta prejela arhitekt Aleš Vodopivec in krajinski arhitekt Aleš Mlakar. Častno članstvo so podelili nekdanjemu dolgoletnemu predsedniku zbornice Andreju Goljarju. Podelitev priznanj bo 6. oktobra na Dnevu arhitektov v Novi Gorici in bo posvečen 30. obletnici smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja, kjer bodo vsa omenjena dela tudi predstavljena na priložnostni razstavi Slovenska arhitektura in prostor 2023.

Projekt prenove vrstnih hiš v Ljubljani. Foto: Miran Kambič
Projekt prenove vrstnih hiš v Ljubljani. Foto: Miran Kambič

Priznanja zlati svinčnik prikazujejo širino sodobnih inovativnih arhitekturnih rešitev
Za prenovo dveh vrstnih hiš stanovanjske zadruge "Progres – Mirje" v Ljubljani je odgovorna skupina avtorjev DANS ARHITEKTI. "Gre za odlično obnovo zdaj že ikonične arhitekture iz petdesetih let, obnovo, ki niti za hip ne dovoli, da bi se izgubila fina nit, ki jo prepoznamo kot pravo arhitekturo," je komisija zapisala v obrazložitvi. "Prava vrhunskost projekta se pokaže v notranjosti. Arhitekti so na novo izumili vertikalno členitev stavbe – tekočo, sproščeno in odprto – da so obstoječi koncept prilagodili sodobnemu načinu bivanja."

Bazenski kompleks Češča Vas. Foto: Miran Kambič
Bazenski kompleks Češča Vas. Foto: Miran Kambič

Drugo od šestih priznanj so podelili bazenskemu kompleksu Češča vas avtorske ekipe biroja Enota. "Vse, kar bazen zares potrebuje, je streha. Avtorji so posegli po najbolj arhetipskem odgovoru – geometrijsko čisto začrtani in z ala skodlami pokriti štirikapni masi." Bazen je odprl vrata 1. septembra letos. "V 25-metrskem plavalnem bazenu je 8 plavalnih stez. Za rekreativno plavanje so na voljo 2 do 4 steze, v katere se plavalci razporedijo glede na predznanje in hitrost plavanja. Preostale 4 steze so namenjene rednim najemnikom – klubom, društvom in podjetjem. Širina posamezne steze je 2,5 m, kar plavalcem ob upoštevanju plavalnega bontona omogoča nemoteno rekreacijo in treninge," so zapisali pri Olimpijskem centru Novo mesto.

Enota Čebelica vrtca Kočevje. Foto: Žiga Lovšin
Enota Čebelica vrtca Kočevje. Foto: Žiga Lovšin

Priznanje so prejeli tudi avtorji, zbrani v ekipi Svet Vmes, odgovorni za enoto Čebelica vrtca v Kočevju. "Projekt je vse do ravni detajla izjemno dovršeno izveden, kar je pri javnih investicijah redko in pohvale vredno – sploh tam, kjer za razliko od večjih urbanih središč tovrstne investicije terjajo precejšen delež občinskega proračuna. Očitno je, da avtorji dobro razumejo, prepoznajo in upoštevajo potrebe lokalne skupnosti, staršev in zaposlenih, predvsem pa mladega roda uporabnikov. Zasnovali so objekt, ki je premišljeno umeščen v naselbinsko tkivo, kakovostno izveden, prijeten za delo in v prvi vrsti namenjen otroku."

Nadkritje ostalin cerkve v Žički kartuziji. Foto: Miran Kambič
Nadkritje ostalin cerkve v Žički kartuziji. Foto: Miran Kambič

"Ruševino v resnici zaznamuje tisto, kar ji manjka. Prav s to vrzeljo v nas odpira prostor spomina in domišljije. In največja odlika projekta je morda ravno v tem, da to misel razume," so zapisali v utemeljitvi priznanja, ki ga je prejela avtorska skupina Medprostor za nadkritje ostalin cerkve Sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji. "Dodani novi arhitekturni detajli razlagajo stare, izbrani novi materiali se oplajajo iz obstoječega, nove tehnične rešitve stkejo vez med preteklostjo in prihodnostjo."

Most za pešče in kolesarje v Irči vasi. Foto: Blaž Budja
Most za pešče in kolesarje v Irči vasi. Foto: Blaž Budja

"Avtorjem je z rešitvijo, ki uspešno združuje arhitekturno, inženirsko in krajinsko arhitekturno stroko, v prostor uspelo prenesti nesporno enega najlepše oblikovanih in umeščenih mostov, ki prepoznavnost in doživljanje arhitekture in narave ne samo spoštuje, temveč k njima tudi prispeva," piše v utemeljivi za priznanje avtorski skupini Jereb in Budja arhitekti ter Ponting, Pipenbaher inženirji za most za pešče in kolesarje, ki stoji v Irči vasi. "Most je zasnovan brez vmesnih podpor, kot obešena mostna konstrukcija z vitko oblikovno, izčiščeno in skrajno racionalno konstrukcijo, ki kot tanka linija v blagi krivulji povezuje oba bregova, hkrati pa ne posega v strugo vodotoka, kar omogoča neoviran pretok reke tudi ob višjih vodostajih."

Posebni priznanji za področje prostorskega načrtovanja in starejše izvedbe projektov
Priznanje zlati svinčnik na področju prostorskega načrtovanja je prejel projekt ureditve romskega naselja Brezje-Žabjek v Novem mestu, katerega občina je bila tudi naročnik. "Z izrazito interdisciplinarnim pristopom, z aktivnim vključevanjem uporabnikov prostora, občine in tudi resornega ministrstva ter s številnimi posveti, vključno s prikazom in prenosom parcel na teren, je bila dosežena in izbrana rešitev, sprejemljiva v lokalnem okolju. Komisija je ocenila, da je projekt prispeval presežek v primeru reševanja problematike romskih naselij.

Nagrado na področju prostorskega načrtovanja je prejel projekt ureditve romskega naselja Brezje-Žabjek, s čimer komisija opozarja na pomembnost in zahtevnost urejanja romskih naselij. Foto: Arhiv projekta
Nagrado na področju prostorskega načrtovanja je prejel projekt ureditve romskega naselja Brezje-Žabjek, s čimer komisija opozarja na pomembnost in zahtevnost urejanja romskih naselij. Foto: Arhiv projekta

Nagrado za starejše realizacije projektov pa je prejel projekt pokopališča Srebrniče avtorske skupine, ki so jo sestavljali Aleš Vodopivec, Nena Gabrovec, Dušan Ogrin in Davorin Gazvoda. "V času realizacije je bilo veliko pozornosti posvečene temu, kako je kot prvo 'gozdno pokopališče' pri nas predstavljalo povsem nov model in novo tipologijo ureditve, ali novosti, da je bilo v samem začetku zasnovano kot sekularen, ne verski prostor. Danes, ko se je hrup polegel, lahko nekje na obrobju Novega mesta stopimo na tlakovano os, ki nas skozi diskretno vrzel med vstopnim objektom in strmim terenom popelje v gozd. Že ta prvi stik nam nakaže, da kraj ponuja neko drugačno razmišljanje konca. Smrti niti ne spektakularizira niti ne banalizira," so zapisali v utemeljitvi. "S tem ko se arhitektura in krajina postopoma zraščata in vedno bolj intimno prepletata, projekt šele zares dobiva svoj pravi značaj. Če se mu druge stavbe upirajo, se – ravno zato, ker niso zgolj stavba – Srebrniče vraščajo v čas."

Nagrado za starejše realizacije projektov pa je prejel projekt gozdnega pokopališča Srebrniče, ki je šele skozi čas pokazal svojo pravo vrednost. Foto: Davorin Gazvoda
Nagrado za starejše realizacije projektov pa je prejel projekt gozdnega pokopališča Srebrniče, ki je šele skozi čas pokazal svojo pravo vrednost. Foto: Davorin Gazvoda

Priznanja podelili tudi članom zbornice
Častni član ZAPS je postal dr. Andrej Goljar, nekdanji predsednik ZAPS z najdaljšim mandatom in daleč najširše odprto strukturo vodenja doslej. Člani so mu vodenje zaupali kar za štiri mandate, od leta 2009 do leta 2017, v času, ko je slovenska stroka pri urejanju prostora in graditvi delovala najbolj medsebojno povezano in se hkrati soočala tudi s posledicami velike gospodarske krize.

Platinasti svinčnik 2023 pa sta za obsežen opus na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja prejela dva člana zbornice, Aleš Vodopivec in Aleš Mlakar. "Vodopivec je širšo arhitekturno stroko zaznamoval na več področjih, od številnih izvedenih arhitekturnih del, zmag na natečajih, obširnega publicističnega opusa in več izdanih knjižnih del do ohranjanja arhitekturne dediščine in pedagoškega dela na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani," so zapisali v utemeljitvi, medtem ko so za krajinskega arhitekta Aleša Mlakarja zapisali, da "sodi med najprepoznavnejše in najbolj dejavne prostorske načrtovalce v državi. Njegov opus obsega več desetin bibliografskih enot in vključuje številne študije ter načrtovalske in okoljevarstvene sestavine prostorskih aktov državnega in občinskega pomena, izvedbene projekte, znanstvenoraziskovalna dela ter predavanja in prispevke na konferencah, v revijah in knjigah."

Pogovor z arhitektom Alešem Vodopivcem