Novelo v državni zbor sedaj pošiljajo po nujnem postopku. Da gre za politično odločitev in da obstaja visoko tveganje za kolaps sistema dolgotrajne oskrbe, ki bo na koncu stala več, so jasni kritiki, tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina opozarja: hitenje prinaša tveganje za nepremišljene rešitve. Sodeč po besedah Janija Prednika iz koalicijske SD, ki si "ne upa trditi, da je predlog popolnoma usklajen", se pojavljajo vprašanja, ali gre za nesolidaren zakon, ki je praktično neizvedljiv ali za največji korak v zadnjih 30 letih v Sloveniji na področju dolgotrajne oskrbe?
Kako bi bil videti zakon o dolgotrajni oskrbi v praksi?
Enotna vstopna točka, kjer bi vsi dobili potrebne informacije, bi bili po novem le centri za socialno delo, ki v pripravo niso bili vključeni, njihove pripombe niso bile upoštevane. Kje bodo dobili nove kadre, ne vedo, zato danes resno opozorilo, da je glede na družbene razmere tvegano na centre brez načrta in ocen obvladovanja tveganj prenesti tako pomembno nalogo.
"Sedaj njih obremeniti s tem, je dodaten strel v koleno in postopek se bo še bolj zavlekel," meni sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik.
Že zdaj deluje sistem z več akterji in multidicpilinarnim pristopom, še opozarjajo socialni zavodi, ki jih je ministrstvo Simona Maljevca prav tako v veliki meri obšlo. Največja težava pa obseg storitev, ki bi jih bil uporabnik doma starejših deležen. "Ta je bistveno prenizek. Na primer 3,6 ure neposredne pomoči v najvišji 5. kategoriji je veliko manj, kot uporabnik dobi v zdajšnjem sistemu v domu za starejše in z vidika uporabnika je to nedopustno," opozarja Sahernik.
Bo treba storitve doplačevati?
Za novosti – torej oskrbovalec družinskega člana, dolgotrajna oskrba na domu in v instituciji, denarni prejemek in dve dodatni storitvi: e-oskrba in ohranjanje samostojnosti – bi viri financiranja v višini 190 milijonov evrov letno padli na državni proračun, upokojenci bi dali odstotek svoje neto pokojnine, odstotek bruto plače pa delavci in odstotek delodajalci, kmetje in samozaposleni pa dva odstotka.
"Znesek, ki ga ocenjujejo od 600 milijonov, je definitivno premalo. Verjetno bo stroka povedala, da se bo lahko znesek tudi potrojil, če gremo gledat na demografski sklad, ki nas čaka v naslednjih letih," pa meni predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš.
Zdaj vlada poslancem predlaga, da zakon obravnavajo po nujnem postopku, potem ko ga je potrdila na ponedeljkovi dopisni seji mimo vseh akterjev Ekonomsko-socialnega sveta. "Sam tudi težko sprejmem ta argument, da so to storili, ker se mudi, nenazadnje so več kot eno leto vedeli, da je zakon treba spremeniti," opozarja tudi sindikalist in predsednik Ekonomsko-socialnega sveta Jakob Počivalšek.
"Jaz sem se najprej tolažil, da minister pravil ne pozna dobro. Če je izjavil, da se zaveda, kako pomemben je socialni dialog, je to potrditev tega, da ga je ignoriral in to pomeni, da zavestno ni spoštoval pravil Ekonomsko-socialnega sveta," je kritičen izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček.
Da se obstoječ sistem ne sesuje, je takoj in zdaj nujna nova metodologija za oblikovanje cen v domovih, opozarjajo v socialnih zavodih, kar pa ironično zakon odlaša za dve leti. Ne hitite in vključite vse akterje, pa poleg varuha človekovih pravic opozarjajo še v centrih. "V nasprotnem primeru obstaja visoko tveganje za kolaps sistema dolgotrajne oskrbe in posledično centrov za socialno delo. Centri žal vedno znova, na podlagi političnih odločitev, izgubljamo svoje temeljno poslanstvo," dodajajo v skupnosti centrov za socialno delo.
Maljevac: Prispevek je vezan na višino plače. Cigler Kralj: Gre za nesolidaren predlog
Maljevac na vprašanje, ali ga nič ne skrbijo tako številne kritike predloga zakona od upokojencev, delodajalcev, sindikatov, skupnosti centrov za socialno delo, skupnosti socialnih zavodov odgovarja, da strahove razume, a da se o dolgotrajni oskrbi pogovarjamo že 20 let. "V zadnjih mesecih smo se intenzivno pogovarjali, a se proces pogajanja ni zaključil. Z zakonom pa se mudi, ker ga potrebujemo do 1. 1. 2024 in tudi še naprej se bomo pogovarjali."
V NSi so ob predstavitvi zakona dejali, da vlada le išče načine, kako ljudem potegniti čim več iz žepov. "Gre za nesolidaren predlog, ki bo obremenil tiste, ki želijo delati, še bolj pa s. p in kmete, ter povozil izvajanje dolgotrajne oskrbe in stroko. Vse deležnike pa so izključili, tudi sprejemanje po nujnem postopku ... Tako se reforme ne sprejema. Kdo bo še delal, če bodo plače vedno nižje, delodajalci pa vse bolj obremenjeni," se sprašuje Janez Cigler Kralj in dodaja, da je zakon nasprotje od tega, kar je vlada obljubljala, in sicer razbremenitev plač.
Maljevac vztraja, da je prispevek solidaren, "ker je progresiven in vezan na višino plače. Obstoječi zakon prejšnje vlade ni zagotovil financiranja, sedaj pa zagotavljamo storitve in kritje socialne oskrbe".
Bo treba storitve doplačevati?
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije opozarjajo, da bo obseg storitev manjši in da bo treba storitve doplačevati, uporabniki pa da bodo plačevali še več kot sedaj. Minister jim odgovarja, da bo dodatek za pomoč in postrežbo urejen v zakonu, s čimer po njihovo v sistem vnašajo red. "Vse pravice po novem zakonu so med seboj komplementarne, osebi se bo prilagodilo načrt in pravice, ki ji pripadajo," še napoveduje minister.
"Povozili ste celotno stroko, centrom za socialno delo pa naložili dodatno delo. Odprli ste si fronto tam, kjer ni treba," je kritičen Cigler Kralj, ki vlado poziva, naj odpravi nujnost postopka. "Nujna je časovnica izvajanja, centri pa ne bodo opravljali dodatnega dela, saj govorimo o ločeni enoti znotraj centrov, ki jih bodo razbremenili," zagotavlja Maljevac.
KOMENTARJI (408)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.