Leta 2023 je v industrijski coni v Kočevju začela delovati tovarna za izdelavo lesnih peletov. Odprlo jo je podjetje Marumi International Group v lasti Ruperta Goleta, sicer nekdanjega župana Šentruperta, občine na Dolenjskem. Za investicijo je od države prejelo štiri milijone evrov subvencij.
Toda takoj po zagonu proizvodnje so se začele težave, zaradi katerih zdaj bankrot grozi tako podjetju kot tudi Goletu. Podjetje Marumi International Group ima namreč že več kot osem mesecev blokirane bančne račune. Po zadnjih podatkih so upniki proti podjetju vložili za skoraj pet milijonov evrov izvršb. Želijo mu zarubiti tako proizvodne stroje kot zaloge peletov.
Kako se je poslovni imperij Ruperta Goleta, znanega tudi po poslih s člani družine Janković, znašel pred bankrotom? Kako ga namerava rešiti? In kaj se obeta investiciji v Kočevju, ki jo je sofinancirala država?
Znanca iz Šentruperta skupaj v nov projekt v Kočevju
Podjetje Marumi je julija 2019 ustanovil Marko Kos. Že mesec dni zatem je podpisalo pogodbo o nakupu dobrih šest tisoč kvadratnih metrov velikega zemljišča v industrijski coni Trate. Kmalu je postalo jasno, da bo na njem gradilo tovarno - in to s pomočjo državnega denarja.
Septembra 2019 so namreč na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga je takrat vodila Alenka Bratušek, objavili javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije. Nanj se je prijavilo tudi podjetje Marumi, oktobra pa oddalo vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo kogeneracije oziroma soproizvodnje toplotne in električne energije. Junija 2020, ko je bila na oblasti že vlada Janeza Janše, so v Marumiju izvedeli, da bodo za projekt dobili tudi subvencijo države.
Kmalu zatem se je kot dejanski lastnik Marumija razkril Gole, ki je imel s Kosom skupno zgodovino. Leta 2017, ko je bil Gole župan Šentruperta, je Kos postal direktor javnega podjetja Energetika Šentrupert. To je zaradi finančnih težav, v katerih se je zaradi Goletovih potez znašla občina, končalo v zasebnih rokah. Kos je sicer tudi pozneje ostal v podjetju, zdaj imenovanem Ekoenergo. Trenutno je vodja proizvodnega obrata.
Goletovo podjetje Esplanada, ki se ukvarja z arhitekturnim projektiranjem, je leta 2021 kupilo 98-odstotni delež Marumija, za katerega je po dostopnih podatkih odštelo 500 tisoč evrov.
Preberite še:
Ciprska zemljišča v roke podjetnika, ki je posodil milijone Juretu Jankoviću
Zamujali z investicijo in najemali posojila po astronomski obrestni meri
V istem času se je v Kočevju začela gradnja tovarne. Večino sredstev so si v Marumiju izposodili od Gorenjske banke, pomemben del pa je zagotovil kar Gole, ki je za financiranje investicije zastavil osebno premoženje. Iz tega izhaja, da je od samega začetka šlo za njegov projekt.
Toda z njim ni šlo vse po načrtih. Že po nekaj mesecih je bilo jasno, da bo zaradi epidemije covid-19 prišlo do zamude pri gradnji in Marumi ne bo sposoben izpolniti zahtev iz pogodbe z državo. Ta jim je pogledala skozi prste. Sledil je nov zaplet in nova zamuda, tokrat pri dobavi opreme. Dokončanje projekta je bilo prestavljeno na konec leta 2022.
Takrat pa je Goletu očitno zmanjkalo denarja. Januarja 2023, ko mu je zapadlo eno od bančnih posojil, je podjetnik iz Šentruperta na sivem trgu najel 850 tisoč evrov posojil, pri katerih se je izpogajal za astronomsko 24-odstotno obrestno mero. To mu je dalo dovolj časa za pridobitev uporabnega dovoljenja in zagon proizvodnje v Kočevju.
A sledil je nov šok. Marumi je začel delovati v najbolj neprimernem času. Prodajne cene električne energije so močno padle, prav tako cene peletov na trgu, kar pomeni, da je tovarna poslovala z izgubo. V letu 2023 je po podatkih EBONITETE.SI ustvarila 2,1 milijona evrov prihodkov in 129 tisoč evrov izgube. Jeseni tistega leta so po javno dostopnih podatkih v plačilo zapadli prvi večji računi, ki jih Marumi ni poravnal.
Kos: izpolnjujemo vse obveznosti iz pogodbe z državo
Od julija lani ima podjetje iz Kočevja blokirane vse račune. In to kljub temu, da se je v vmesnem času še naprej zadolževalo na sivem trgu. Nazadnje je januarja letos pri družbi Metalka Commerce, ki jo obvladuje Marjan Pišljar, najelo 350 tisoč evrov visoko posojilo s kar 30-odstotno obrestno mero. V plačilo zapade konec tega meseca.
Pišljar in Gole sta sicer sodelovala že pred tem. Leta 2020 je Metalka Commerce od Esplanade odkupila projektno podjetje Podutik, ki ima v lasti obsežna zazidljiva zemljišča v na obrobju Ljubljane. Ta so bila nekoč v lasti ciprskega podjetja, povezanega z družino župana Zorana Jankovića. Gole je sicer še danes direktor podjetja Podutik.
In kar je ključno, izvršb proti Marumiju niso vlagali samo dobavitelji in drugi poslovni partnerji, ampak tudi Gorenjska banka. Ta namreč zahteva že vračilo 2,9 milijona evrov, prek sodišča pa se je vpisala tudi že na premoženju drugih Goletovih podjetij. V istem času je Marumi odprl račun v tujini, prek katerega posluje.
Kljub temu oba lastnika Marumija zagotavljata, da bodo težave z upniki rešili. "Intenzivno se dela na tem," nam je včeraj povedal Kos. Zagotovil je, da jim ne bo potrebno vračati subvencij, s katerimi je država sofinancirala investicijo, saj da izpolnjujejo vse pogodbene obveznosti.
Gole: v nekaj mesecih bomo tovarno prodali
"Marumi je v posledici neugodnih tržnih razmer do druge polovice leta 2024 posloval precej slabše od pričakovanj. To je povzročilo potrebo po zagotavljanju dodatnega obratnega kapitala. Ker Marumi kapitala pri bankah ni uspel pridobiti, je kapital z dodatnimi posojili zasebnih posojilodajalcev zagotovila Esplanada," je zagotovil Gole.
Poslovanje se je nato stabiliziralo. "Trenutne prodajne cene električne energije in peletov so precej višje kot lanske v tem času in obeta se dobro poslovno leto," je pojasnil direktor in največji lastnik. "Ker Esplanada nima več na razpolago dovolj lastnih virov financiranja, se je odločila, da bo investicijo v Marumi odprodala. V tem trenutku potekajo razgovori z več interesenti in verjamem, da bo zadeva dobila pozitiven epilog najkasneje do konca meseca maja 2025," je dodal Gole.
"Situacija se je po nepotrebnem zaostrila zaradi nepotrpežljivosti enega izmed upnikov in napačnih nasvetov tedanjih svetovalcev. Temu upniku so nato logično sledili tudi institucionalni upniki. Slednji izkazujejo pripravljenost odložiti izvršbe do zaključka prodajnega procesa, kar pa ni mogoče, če se s tem ne strinja tudi upnik, ki je celoten proces začel," je zaključil Gole.
