Izvoz cepiv iz EU omejen, Evropska Unija in Velika Britanija na pragu trgovinske vojne zaradi cepiv

Evropska Unija in Velika Britanija sta od danes dejansko v trgovinski vojni zaradi – cepiv.

EU je napovedala, da bi lahko zaprla tudi »zadnja vrata« za izvoz evropskih cepiv v Združeno kraljestvo preko Severne Irske. 

Unionisti na Severnem Irskem že protestirajo in zahtevajo odgovor oziroma protiukrepe Londona.

Evropska komisija je namreč vzpostavila mehanizem za zagotavljanje preglednosti pri izvozu cepiv, ki bo v določenih primerih omogočil prepoved izvoza cepiva, če podjetje ne bo izpolnjevalo pogodbenih obveznosti do EU.

Izvoz cepiva bi lahko prepovedal nacionalni nadzorni organ, vendar bo mnenje Komisije zavezujoče. Ta začasen ukrep naj bi veljal do konca marca.

Podjetja v EU bodo morala podati tudi informacije o tem, koliko cepiv so v zadnjih treh mesecih izvozile, komu in tako naprej.

Gre za posledico spora z britansko-švedskim podjetjem AstraZeneca, od katerega je EU pričakovala največ cepiv.

Toda kot vse kaže, je podjetje več cepiv izvažalo v Veliko Britanijo, ker je ta država to cepivo prej naročila.

EU, ki je v razvoj cepiv vložila milijarde evrov pa vztraja, da ta logika, »kdor prvi pride, prvi melje« lahko velja pri »lokalnem mesarju«, ne pa tudi ob pogodbah.

Ker podjetji Pfizer in BioNTech izvažata cepivo tudi izven EU, je Bruselj težko pričakoval tudi cepivo iz britanskih tovarn Astre Zenece.

Toda dogovora o tem ni bilo, AstraZeneca pa je napovedovala drastično zmanjšanje odmerkov (tudi do 60 odstotkov) za članice EU.

Zato je EU posegla po skrajnem orodju – de facto prepovedjo izvoza cepiv iz Evropske unije.

Kar pomeni, da bodo visoko kvalitetna cepiva Pfizerja odslej morala biti uporabljena v celinskem delu Evrope, če pa se Velika Britanija odloči za podoben korak pa to pomeni, da se bodo na Otoku morali cepiti pretežno z AstraZenecinimi epivi.

Istočasno je EU napovedala uporabo 16. člena dogovora o brexitu v zvezi s Severno Irsko, da bi zaprla še »zadnja vrata« za izvoz cepiv preko Irske (članice EU) v Severno Irsko, del Velike Britanije, kar je na Severnem Irskem že izzvalo proteste unionističnih politikov.

S tem bi se namreč meja med EU in Veliko Britanijo na irskem otoku, ki so jo s tem dogovorom želeli preseči, znova vzpostavila. Severna Irska bi tako ostala v carinskem območju EU, in bi morala spoštovati tudi ukrepe, ki so namenjeni preprečevanju izvoza cepiv v Veliko Britanijo.

EU je nato sporočila, da tega člena še ni uveljavila.

Evropski komisar za trgovino Valdis Dombrovskis sicer trdi, da sprejeti ukrepi še niso »prepoved izvoza,« toda na Severnem Irskem in v Londonu to razumejo točno tako.

Preprečevanje izvoza Pfizerjevih cepiv v Veliko Britanijo bi namreč škodilo britanskemu programu cepljenja, ki lepo napreduje.

Velika Britanija bi morala dobiti 3.5 milijone odmerkov Pfizerjevega cepiva v nasednjih treh tednih. Večina cepiv AstreZenece pa se sicer proizvaja v britanskih tovarnah.

Iz prepovedi izvoza cepiva so sicer izvzete države zahodnega Balkana, vzhodne Evrope, severne Afrike, države EFTE in druge partnerske države ter tiste, ki so v programom Covax.

Skupaj gre za 92 držav.

Vse skupaj bi lahko privedlo do nekakšne nacionalizacije cepiv, kar prav tako ne bi bilo dobro za ves svet.

Vendar bi prepoved lahko močno udarila po bogatih državah Zahoda, predvsem po ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji, Avstraliji in drugih bogatejših državah, ki niso del EU.