Kanalska dolina (Od Žabnic do Tablje), 2. del

Še isti dan smo nato kolesarili do kraja Tablja/Pontebba, ki je hkrati zadnji kraj Kanalske doline. Skozenj je nekoč potekala meja med Avstro-Ogrsko in Italijo in tam so takrat živeli tudi Slovenci. Tablja je bila pomembna kot prometno križišče. Tam smo prvi dan tudi prespali.

Na poti smo se ustavili v Ovčji vasi, kjer je bil nad trideset let župnik tudi Jurij Prešeren, brat našega pesnika Franceta Prešerna. Veliko časa pa je tu preživel tudi Julius Kugy, znan tudi po ljubezni do alpinizma, zlasti Julijskih Alp. Prav iz Ovčje vasi se je pogosto povzpel na Montaž.

Kanalska dolina je sicer ozka dolina v Vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji. Sega od vasi Kokovo/Coccau tik ob avstrijsko-italijanski meji do prometnega križišča Tablja. Leži med Karnijskimi in Julijskimi Alpami. Zgodovinsko je Kanalska dolina pripadala deželi Koroška, naslednici Karantanije na tem ozemlju. Do konca prve svetovne vojne oziroma do podpisa senžermenske mirovne pogodbe leta 1919 je spadala skupaj z Rabeljsko dolino pod avstro-ogrsko monarhijo, kasneje pod Italijo. Do prve svetovne vojne je bil asimilacijski oz. germanizacijski pritisk usmerjen proti Slovencem, kasneje, leta 1939, je na osnovi dogovora o t. i. optantih med Hitlerjem in Mussolinijem prišlo do izselitve preostalih Nemcev zlasti na preostalo Koroško s ciljem utrditve njene germanizacije. Približno osemdeset odstotkov Nemcev se je takrat odselilo iz Kanalske doline. Po vojni se v glavnem niso več vrnili. V dolini danes živijo večinoma Italijani, poleg njih tudi Furlani ter po nekaterih podatkih dvajset odstotkov Slovencev in Nemcev/Staroavstrijcev.

Kolesarili smo skozi vasi Žabnice, Ukve, Ovčja vas in Naborjet. V Ukvah, vasi, ki leži na nadmorski višini 775 metrov, smo se ustavili ob lepo urejenem vaškem središču pred cerkvijo. Uredili so ga po katastrofalnih poplavah leta 2003, ko je voda odnesla tudi nekaj hiš. To je že tretja katastrofa v kratkem času, pravijo domačini. Leta 1976 jih je prizadel potres, leta 1991 pa so zaprli rudnik v bližnjem Rajblu. Ob zaprtju rudnika je vas štela dva tisoč prebivalcev, zdaj jih ima samo še 450.

Naša kolesarska pot je večino časa tekla ob reki Beli (italijansko Fella). Reka ima široko strugo, ki je ob večjem deževju polna, poleti pa je lahko reka prijetna osvežitev. Tudi mi smo se ustavili ob strugi in se ohladili v prijetni vodi. (Se nadaljuje)