Premier očitno živi na drugem planetu, je včeraj v parlamentu Rishiju Sunaku pripisal Keir Starmer, vodja opozicijskih laburistov, ker premier in njegovi ministri trdijo, da je Britanija v »precej dobrem stanju«. Celo državno zdravstvo, v katerem se nizajo stavke medicinskih sester, zdravnikov in posadk rešilcev, na katere številni Otočani, ko jih pokličejo, čakajo do dva dni, naj bi bilo po oceni vlade v precej dobrem stanju. Zelo verjetno je državno zdravstvo, ki ga želi desnica v konservativni stranki že dolgo privatizirati, v najslabšem stanju v zgodovini.

Inflacija in pohlep-flacija

Tudi Britanija je zelo daleč od »precej dobrega stanja«. Inflacija in draginjska kriza nista prizanesli nikomur, a Britanci imajo občutek, da sta najbolj udarili po njihovih žepih. Vse glasnejše je vprašanje, zakaj se je v drugih vodilnih ekonomijah inflacija lahko precej znižala: v Španiji je 3,3-odstotna, v ZDA petodstotna, v Franciji 5,7-odstotna, v Nemčiji in Italiji nekaj več kot sedemodstotna. Medtem ko se v teh državah inflacija umirja, na Otoku ostaja visoka. Čeprav se je marca znižala za 0,3 odstotne točke na 10,1 odstotka, se hrana v Britaniji še vedno draži. Otočani so včeraj izvedeli, da se nikoli po letu 1977 ni tako hitro dražila kot marca.

Če bi upoštevali samo hrano, bi marčevska inflacija znašala več kot 19 odstotkov. Glavni krivec je najhujše državno samopohabljenje v zgodovini, brexit, ki je k inflacijski stopnji prispeval več kot polovico: šest odstotkov. Kriva je tudi zelo britanska »pohlep-flacija«, ki ji vlada ne stopi na prste: dobavitelji in trgovci zlorabljajo draginjsko krizo za podražitve hrane, zlasti najbolj nujnih živil.

Bavbav lokalnih volitev

Sunaka in konservativcev je zelo strah bližnjih lokalnih volitev, največjih po letu 2019, na katerih bodo volilci odločali o več kot 8000 sedežih 230 lokalnih vlad. Volitve bodo pokazale razpoloženje volilcev pred parlamentarnimi volitvami, ki morajo biti najkasneje januarja 2025. Če bodo potrdile veliko prednost laburistov v raziskavah javnega mnenja, se bodo Sunakove težave zelo povečale.

Po najnovejši raziskavi (YouGov) bi za laburiste glasovalo 45, za konservativce pa 27 odstotkov volilcev. Kako obupani so konservativci, kaže njihov javno izpričani optimizem, ker so v primerjavi z začetkom leta laburisti izgubili 4 odstotke podpore, oni pa pridobili dva. Dva odstotka več podpore ob 18-odstotnem zaostajanju za laburisti naj bi kazalo, da se nekateri volilci ogrevajo za Sunaka.

Neželena pomoč

Najbolj obup in strah vladajočih konservativcev, ki so na oblasti že od leta 2010, kaže to, da se Sunak in vodstvo stranke ne moreta odločiti, ali naj v kampanjo za lokalne volitve vključijo Borisa Johnsona ali ne. Prav tako so neodločeni, ali bi jim koristil ali škodoval, čeprav Sunaku diha za ovratnik, ker ne more skriti, da bi se rad vrnil na Downing Street 10. Njegova pomoč v kampanji, ki jo zahteva desnica v stranki, bi lahko koristila kvečjemu stranki.

Za Sunaka je dvorezen meč: če bi koristila stranki, bi škodila njemu, ker bi Johnsonu dala krila za naskok na premierski položaj. Če bi škodila stranki, bi veliko manj škodila Johnsonu kot Sunaku, ki bi se v primeru za konservativce še bolj katastrofalnega izida lokalnih volitev, kot ga pričakujejo v stranki, verjetno soočil s pozivi k odstopu. Britanija bi še pred poletjem utegnila doživeti že četrto spremembo na krmilu konservativne vlade v manj kot letu dni. Najbolj verjetno je, da bi ga spet prevzel, kljub vsem političnim in drugim »grehom«, kdo drug kot Boris Johnson.