Živimo v času, ko nekatere tradicionalne poti do kupcev ne delujejo več. Ljudje smo spremenili navade, informacije iščemo na spletu. Sistemi so digitalizirani in temu se prilagaja tudi marketing. V Sloveniji imamo mlado podjetje Epidemic, ki gre še korak naprej. Kot pravijo v ekipi, premikajo meje sodobnega marketinga z združevanjem umetne in naravne inteligence. Ključno vprašanje je, komu ljudje najbolj zaupamo, ko nam nekdo nekaj priporoča. Kako so ustvarili svoj algoritem in orodje za upravljanje ter agencijo, ki širi influencer marketing?

Ljubljansko podjetje Epidemic je nastalo v letu pred epidemijo in že po dveh letih poslovanja doseglo milijon evrov prometa. Mlada ekipa, v kateri je že 25 ljudi, je našla izziv v povezovanju blagovnih znamk z izbranimi lokalnimi vplivneži. Z uporabo umetne inteligence za vsak projekt poiščejo tako imenovane nano in mikro posameznike, ki svojim sledilcem prek družbenih omrežij, kot sta Instagram in TikTok, priporočajo le izdelke in storitve podjetij, ki jim sami zaupajo; v bazi podatkov imajo že skoraj 70 milijonov vplivnežev.

Pozitivne učinke takšne oblike trženja, od ust do ust, so prepoznala številna podjetja v Sloveniji, poslovanje pa so razširili že v 20 evropskih držav, v ZDA, Avstralijo in Kanado. Podjetje Epidemic se je leta 2021 na Web Summitu, največjem tehnološkem dogodku na svetu, med več kot 2000 podjetji uvrstilo med 12 najboljših, za uporabo umetne inteligence pa so od Amazona prejeli 100.000 evrov nagrade.

Epidemic,vplivnostni marketing

Kateri inteligenci najbolj zaupate, naravni ali umetni, kaj bi rekli?
Nika Kristina Butina: "Absolutno naravni, ker je naravna na moji desni tudi sproducirala umetno, s katero lahko poslujemo."

Ukvarjate se s prepletom obeh inteligenc. V zadnjem času je slišati, da ne poznamo dovolj posledic umetne inteligence, da nekateri strokovnjaki predlagajo, da bi se ta razvoj malce zaustavil in da bi se sprejeli neki varnostni standardi in šele potem, bi nadaljevali z razvojem umetne inteligence. Kako vidva gledata na to?
Martin Šušteršič: “Sigurno je v zadnjem času bil en velik preskok v tej tehnologiji in ni še čisto jasno, kakšne so možne posledice tako na dobri kakor na slabi strani. Do neke mere se mogoče jaz osebno strinjam, da je treba to nekako nadzorovano premikati naprej."

Z leve proti desni: Martin Šušteršič in Nika Kristina Butina s stranko.
Z leve proti desni: Martin Šušteršič in Nika Kristina Butina s stranko.

Nika Kristina Butina: "Omenimo lahko tudi, da ko je Martin začel z razvojem našega sistema, smo relativno hitro videli neke ne nujno želene potencialne vzporednice, na primer s Cambridge Analytico. Zelo hitro lahko, če ti učinkovito analiziraš podatke družbenih omrežij, vidiš, kako bi lahko potencialno vplival na uporabnike teh družbenih omrežij.”

Influencer marketing je vaša panoga, kjer delujete. To je panoga, ki že nekaj let veliko obeta. Kako ste pravzaprav pri vas pristopili k temu ? Imeli ste en poseben način oziroma ta tako imenovani "design thinking" način. Kaj ste dognali, kakšna je vaša rešitev?
Nika Kristina Butina: "Design thinking smo mi uporabljali zato, da smo iskali svoje mesto na trgu, temu se reče "lean startup", tudi širši metodologiji, katere del je "design thinking",. V bistvu govori o tem, da podjetje na splošno ne začne producirati tistega, kar zna, ampak tisto, kar trg rabi. Ta metodologija je zelo dobra zaradi širine svojih vprašanj, da ko se ti pogovarjaš s ključnimi "stakeholderji", v tem primeru marketingaši, zares dojameš, kaj trg v tem trenutku rabi in ne samo, kaj ti znaš recimo programirati, pa bi jim potem rad serviral.

Da imate pravo idejo, so vam potrdili recimo na Web Summitu, kjer so vas izbrali med 12 najboljših na svetu na tem področju, pa tudi na Amazonu, kjer so vas nagradili s 100.000 evri. Ampak panoga se hitro spreminja. Kako si prilagajate oziroma ustvarjate nove trende?
Martin Šušteršič: "Vedno smo v koraku s časom, kar se tiče zadnjih tehnologij, v bistvu to, kar smo prej tudi govorili, da so veliki preskoki na področju umetne inteligence, predvsem v bistvu procesiranja naravnega jezika in uporabljamo zadnje iteracije te tehnologije, ki so nam omogočile kar velike preskoke, tako da nam to daje tudi neko prednost pred ostalimi, pred konkurenco oziroma pred agencijami, ki te tehnologije v ozadju ne uporabljajo.”

Foto: Zajem zaslona
Foto: Zajem zaslona

Ugotovili ste, da je ključno, da vplivneži izkusijo tiste blagovne znamke, ki jih promovirajo oziroma jih svetujejo potencialnim kupcem. Ugotovili ste tudi, da ljudje bolj zaupamo mali vplivnežem kot velikim, slavnim zvezdam, ki nekaj promovirajo. Kako te vplivneže izbirate, kako jih spodbujate in tudi preverjate, da so v resnici avtentični?
Nika Kristina Butina: “Z vidika posla smo v resnici majčkeno spremenili svojo mentaliteto v pogledu do manjših in večjih influencerjev skozi zadnja tri leta. Namreč ko smo vstopili na trg, smo se res srečali s težavo nezaupanja velikim influencerjem, ker promovirajo vse. Potem smo začeli s promocijo preko manjših influencerjev, ki prinese več kredibilnosti in nekega zaupanja. Treba je vedeti, da je to samo eden od potencialnih ciljev marketinške kampanje. Z vplivnostnim marketingom gradimo zaupanje, kredibilnost. Medtem ko veliko marketinških ciljev je povezanih samo s tem, da je to učinkovit kanal do potrošnika. Velik influencer ne potrebuje nujno stoodstotnega zaupanja svoje publike, zato da je lahko učinkovit kanal za sporočanje enega ključnega marketinškega sporočila.”

Mali vplivnež pa to potrebuje?
Nika Kristina Butina: “Mali vplivnež pa v bistvu temelji na tem, da mu ljudje dejansko zaupajo. Samo tukaj je tako, če bo vam prijateljica rekla, kje je jedla najboljšo pico, ji boste najverjetneje bolj zaupali, kot če boste videli to na panoju. Ampak spet, če bo potem ta prijateljica rekla, če tam poveš moje ime, boš dobila deset odstotkov ceneje, to zaupanje izgine. Tukaj je zelo pomembno vedeti, kako veliki so vplivneži in s kakšnimi taktikami preko njih komuniciramo.”

Foto: Zajem zaslona
Foto: Zajem zaslona

Podjetja očitno že prepoznavajo prednosti tovrstnega marketinga, saj ste po dveh letih delovanja že ustvarili prvi milijon evrov prometa letno. Doslej ste ustvarili 1300 kampanj. Kako pridobivate nove posle? Ker pravite, da se sploh ne oglašujete.
Nika Kristina Butina: “Večina naših strank pride tako, da nas nekje opazijo, nekje vidijo in potem rečejo, OK, mi si tudi želimo biti prisotni v influencer svetu, sami morda nimamo znanja ali pa kapacitet, da bi to opravljali interno, najemimo Epidemic. To je najbolj sladek posel, ko vidiš, da se podjetja res sama spomnijo nate. Nekaj pa še vedno delamo tudi sami s kontaktiranjem najbolj primernih podjetij zase.”

Kako ste pa začeli svoj posel? Kako se je vse skupaj začelo odvijati? Naj povemo, da naziv podjetja Epidemic nima nobene zveze z epidemijo, ker takrat, ko ste vi poimenovali svoje podjetje, epidemije še ni bilo.
Nika Kristina Butina: “Zgodba se je začela leta 2019. Ravno to je zanimivo, ker Martin je v našo ekipo sicer vstopil zelo blizu začetka, ampak dejansko šele, ko smo vedeli, da ga sploh potrebujemo. Na nek način najprej najdeš aplikacijo za svoj poslovni model, potem pa poskrbiš s tehnologijo za eskalabilnost in izvedljivost, da je to izvedljivo na neki višji kakovostni ravni.”

Vi ste ustvarili svoj algoritem, potem pa orodje za upravljanje tega algoritma in seveda to agencijo, s katero spodbujate influencer marketing.
Martin Šušteršič: “Začelo se je z agencijo, ki smo ji potem tehnološko poskusili dati neko zaledje, da nam je omogočila hitrejšo, bolj učinkovito izvedbo kampanj. Ta tehnologija se je tekom let potem širila in izpopolnjevala, danes pa smo prišli do te točke, da smo jo tudi zdaj zapakirali kot samostojno storitev oziroma kot platformo, kjer lahko potem podjetja in agencije sami izvajajo kampanje z influencerji. Tako da iz podjetja, ki ga podpira tehnologija, konvergiramo proti tehnološkemu podjetju.”

Soočili ste se že z kar nekaj izzivi: epidemija covida-19, vojna v Ukrajini, lani ste morali zamenjati večji del ekipe. Kaj se je zgodilo?
Nika Kristina Butina: “Epidemija sama po sebi na nas ni imela tako močnega vpliva, ker smo začeli znotraj nje in na nek način je bila včasih še pozitiven faktor, zato ker so imela podjetja manjše marketinške budžete, kar pomeni, da so jih želeli na bolj učinkovit način uporabiti. Sama vojna in menjava ekipe pa, ja, sploh recimo zame osebno lahko rečem, da je bil eden največjih življenjskih izzivov doslej. Namreč iz čistega "mindseta" rasti. Kar naenkrat je bilo potrebno šteti denar. Ugotovili smo, da, ko se je vojna začela, je bilo tisto kratko obdobje strahu, ki nam je nekako majčkeno otežilo naš denarni tok in smo zelo hitro lahko videli, kdo res živi z ekipo, kdo res diha z ekipo.”

Se je to izčistilo.
Nika Kristina Butina: “Tako. Jaz pa sem vmes tudi naredila par napak, ker sem prvič v življenju v taki poziciji."

Kakšne, na primer?
Nika Kristina Butina: “Nisem dovolj hitro iskreno povedala ekipi, v kakšni situaciji smo. Mislila sem, da ščitim nekako ostale deležnike s tem, ko poskušam sama vse rešiti, v resnici sem se pa samo izolirala, njih pustila v temi in to je potem tudi rezultiralo v pomanjšanjem zaupanju znotraj ekipe.”

Foto: Zajem zaslona
Foto: Zajem zaslona

Zaposlujete mlade programerje, vodje projektov in tako naprej. Pretežno je tukaj moški del ekipe v IT industriji, se mi zdi. Nika, vi pravite, da opažate, da so sicer empatija in čustvena inteligenca ključni za vodstvene pozicije, se pa kot ženska včasih počutite tudi nelagodno v tem moškem svetu, ne? Kako takrat ravnate?
Nika Kristina Butina: “Drži. Nisem bila vzgojena na tak način in nisem pričakovala nobene inhibicije tukaj, potem pa prej ali slej vidiš, da ti je v določenih situacijah malo težje, zato ker ne pašeš zraven v primarno moško družbo. Ampak jaz si nekako tako rečem, ljudje ne bodo nikoli pozabili, da sem punca, in zato je to še boljše.”

Oba sta še zelo mlada podjetnika, ampak imata že kar nekaj izkušenj na globalnem trgu. Kaj bi rekla, kaj je ključno, ko nek startup začne uresničevati svojo idejo na trgu, da jo potem tudi v resnici izpelje?
Nika Kristina Butina: “Jaz bi se prijavila s prvo idejo. To, kar je Martin prej omenil, se pravi najprej prodajanje, potem uresničevanje same ideje v smislu razvoja. To je sigurno najbolj pogost razlog za propad startupov, torej vlaganje v nekaj, kar še ni potrjeno. In potrdiš lahko šele s prodajo, ker zastonj bo marsikdo pokimal.”

Veliko inovativnih projektov in strasti do dela vama želim in podjetno naprej.
Hvala lepa za pogovor.

Naslednjo oddajo Podjetno naprej si lahko ogledate v ponedeljek, 24. aprila. Predstavili vam bomo podjetje Magneti Ljubljana.