Iz 2TDK, d.o.o., projektnega podjetja za izgradnjo in gospodarjenje, so sporočili, da so po dveh letih priča najbolj množičnim odkritjem kraških pojavov na trasi. Do zdaj je odkritih 72 kraških jam, v kraškem območju pa je na trasi drugega tira trenutno aktivnih osem delovišč. Predora Lokev (T1) in Beka (T2) sta dvocevna predora, zraven glavne imata tudi servisno cev, koplje pa se obe cevi iz obeh strani.
Vse jame je potrebno pregledati
Kraški pojavi se odkrijejo med izkopom, po razstreljevanju, ko se pojavi odprtina in se odpre vhod v novo kraško jamo. Takrat se aktivira strokovnjake iz Inštituta za raziskovanje krasa, ki jame pregledajo, raziščejo in dokumentirajo. Vse jame je namreč potrebno pregledati tako zaradi varnosti delavcev kot varovanja okolja. Po odkritju kraškega pojava se navadno z vrvno tehniko krasoslovci spustijo v kraške jame, kjer opravijo vse potrebne meritve, ki se pošljejo projektantom, ti predlagajo določene rešitve, ki jih mora odobriti Zavod za varstvo narave. Praviloma se jame po dokumentiranju ločijo od predorske cevi z opažem in se jih izloči iz obsega predora, so ob tem pojasnili v podjetju.
Trenutna obilica kraških pojavov je tudi posledica prečkanja Beško-Ocizeljskega jamskega sistema. V nekaterih jamah, ki so bile odkrite pred kratkim, je tudi precej vode. Pravilo je, da se vodnih tokov ne spreminja.
Preden so se pričela izkopna dela na trasi drugega tira, so strokovnjaki napovedali, da se bo tekom gradnje odkrilo 100 manjših in 10 večjih kraških pojavov. Do zdaj so napovedi precej točne.
Namen geofizikalnih raziskav
Preden izvajalci gradbenih del naletijo na kraško jamo, so o njej do določene mere obveščeni. S pomočjo geofizikalnih raziskav je namreč mogoče zaznati morebitni kraški pojav na trasi gradbenih del, preden se do njega pride z izkopom, s čimer se zmanjša nepredvidljivost kraških pojavov v izkopnem območju.
Vzdolž celotne dolžine izkopa predorov Lokev in Beka se v čelo kalote izvede 100 metrov dolge horizontalne vrtine. Georadar deluje tako, da oddajna radijska antena v hribino pošilja radarske pulze, ki se ob prehodu ovire z drugačnimi električnimi lastnostmi odbijejo in vrnejo k sprejemni anteni. Tako se zaznajo anomalije v zgradbi hribine, ki lahko pomenijo morebiten kraški pojav.
Z raziskavami se določi geometrija kraških pojavov, njihovo lego glede na predor, ugotovi njihova potencialna vodonosnost ter ostale značilnosti, so še razložili v 2TDK, d.o.o.
