Umetnost onkraj vidnega

Nova Gorica, Slovenija in ves čezmejni prostor z Evropsko prestolnico kulture 2025 dobiva novo taktilno galerijo, prvo te vrste pri nas. V petek ob 17. uri bo Umetnost onkraj vidnega prvič na ogled v Mercator centru Nova Gorica (Industrijska c. 6, Kromberk). Galerijo bo odprla ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko.

V sodobni družbi je vse bolj čutiti težnje po premagovanju ovir, s katerimi se dnevno srečujejo osebe s posebnimi potrebami. Tudi muzeji v dostopnost vlagajo veliko truda, zato da bi vsem ranljivim skupinam omogočili karseda enakovreden ogled muzejskih zbirk. Goriški muzej si že od leta 2016 prizadeva za prilagajanje razstav slabovidnim, razstavni projekt Umetnost onkraj vidnega, kot so poimenovali tudi razstavo v taktilni galeriji, pa je Goriški muzej na pobudo GO! 2025 uradno prevzel junija 2023, mesec kasneje pa k partnerstvu povabil Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica (MDSS) ter KUD Artes.

Razstava Umetnost onkraj vidnega je razdeljena na dva osnovna dela. Prvi del so poimenovali Svet, ki obstaja, v njem so predstavljeni obstoječi primeri dobrih praks iz Slovenije in Italije. Med temi so kopije, makete in adaptacije likovnih del, s pomočjo katerih lahko obiskovalcem predstavimo zgodovino umetnosti od antične Grčije do današnjih dni. Eksponate so si izposodili iz Muzeja Omero iz Ancone in Muzeja Anteros v Bologni, kjer se aktivno ukvarjajo s pretvorbo dvodimenzionalnih oblik v tipne reliefe. “Oba muzeja smo tudi obiskali, sodelovanje z italijanskimi muzeji pa nam je omogočilo neposreden vpogled v najboljše prakse taktilnih razstav v sosednji Italiji. Izpostavil bi tudi, da je Fundacija Društvo za ohranitev bazilike v Ogleju v sodelovanju s podjetjem Gruppo mosaicisti Ravenna prav za to razstavo pridobilo tipno kopijo mozaika in reprodukcije motivov iz bazilike v Ogleju,” pove vodja projekta in kustos pedagog Goriškega muzeja David Kožuh.

Na razstavi predstavljajo tudi predmete, ki so nastali kot plod sodelovanja Goriškega muzeja, Medobčinskega društva slepih in slabovidnih ter posameznikov in institucij, ki so pripravili prilagojene kopije oziroma reliefe. Za tipno sliko Toneta Kralja z naslovom Srečanje je Kristina Naglost leta 2021 prejela tudi Valvasorjevo priznanje, tipne kopije Černigojevih grafik pa so nastale v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO).

Precejšnje število kopij je nastalo tudi na pobudo Goriškega muzeja. Tako je študentka Tjaša Cigoj pripravila kamnito kopijo Rusjanovega spomenika, dijaki Gozdarske in lesarske šole iz Postojne pa so pripravili tipno maketo Solkanskega mostu. Slovenske impresioniste bodo obiskovalcem približali še z reliefom dela Ovčice Riharda Jakopiča. V dogovoru z Narodno galerijo in s sodelovanjem Naravoslovnotehniške fakultete iz Ljubljane so pridobili tipno tridimenzionalno verzijo Kofetarice slikarke Ivane Kobilca, v sodelovanju s Fundacijo Palača Coronini Cronberg pa so izdelali kopijo Messerschmidtove glave.

“Tako smo v prvem razstavnem prostoru prikazali moč sodelovanja, saj je le s pomočjo participativnega pristopa mogoče pripraviti takšen pregled tipnih eksponatov. Že samo ta del pa ima tudi izredno didaktično noto, saj lahko po zgodovini umetnosti popeljemo ne samo osebe z okvaro vida, temveč tudi šoloobvezne otroke, ki tudi s tipanjem spoznajo posamezna likovna obdobja,” pravi Kožuh.

Drugi del razstave, na katerega so sodelujoči partnerji še bolj ponosni, Svet, ki nastaja, vključuje eksperimentalno sodelovanje umetnikov in uporabnikov pri ustvarjanju prilagojenih umetniških del. Ob pomoči društva Artes in dveh kuratorjev, Alfreda De Locatellija in Primoža Puglja, so k projektu povabili kar 17 umetnikov iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Bistveni del tega eksperimenta je bilo najprej izobraževanje, kjer so umetniki osvojili osnove s področja slepote in slabovidnosti.

Eden glavnih izzivov projekta je bil tudi pridobiti povsem dostopen razstavni prostor. Dostopen prostor pomeni, da ni arhitektonskih ovir, da omogoča parkiranje invalidom in jim nudi tudi primerne sanitarije ter po možnosti dostop z javnim prevozom. Za taktilno galerijo je bil ključnega pomena angažma predsednika Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Igorja Miljavca, ki je počasi, a vztrajno sodeloval z Mercatorjem pri pridobivanju prostorov v najem. “Naša Taktilna galerija je uresničitev vizije, ki je nastajala skozi desetletje trdega dela, a tudi kreativnih užitkov ob inovativnem sodelovanju. Seveda je s tem, ko se je vseh eksponatov mogoče dotakniti, še zlasti zanimiva za ljudi z okvarami vida. Toda njena vloga je veliko širša, saj s svojim konceptom ozavešča o dostopnosti za vse. V njej tudi videči obiskovalci poglabljajo razumevanje ter empatijo do tistih, ki svet zaznavajo drugače,” pravi Miljavec.

“Na projekt Taktilne galerije smo še posebej ponosni. Gre za prvo takšno galerijo v Sloveniji, za katero je zaslužna Evropska prestolnica kulture v Novi Gorici. Zanjo imajo sicer zasluge številni, vendar bi posebej izpostavila Igorja Miljavca, ker je izjemen človek, ki uresničuje številne projekte. Tudi najzahtevnejše, kot je Taktilna galerija. V življenju ni nič samoumevno, tako kot ni samoumevno, da vsi vidimo in da vidimo dobro,” ob skorajšnjem odprtju poudarja Mija Lorbek, direktorica GO! 2025.

---