ČUDOVIT ZIMSKI POHOD

Pašna planina na Menini planini

Do planine Biba vodi več markiranih poti, iz Gornjega Grada pa do doma na Menini planini tudi makadamska cesta.
Fotografija: Gori najdemo planšarijo in nekaj manjših koč. FOTO: Janez Mihovec
Odpri galerijo
Gori najdemo planšarijo in nekaj manjših koč. FOTO: Janez Mihovec

Že skorajda tisočletje je minilo, odkar so v Gornjem Gradu ustanovili benediktanski samostan. Od nekdaj so bili samostani center gospodarskega življenja širše okolice in tudi v dolini Drete, kjer mestece leži, je bilo tako. Da bi imeli menihi in prebivalci naselij, ki so spadali pod njegovo pristojnost, od česa živeti, so na veliki planoti Menine planine že v srednjem veku zrasle številne pašne planine. 

Samostana že od šestnajstega stoletja ni več, kraj je postal poletni sedež ljubljanskega škofa ob mogočni baročni cerkvi svetega Mohorja in Fortunata. Nekatere od nekdaj številnih planin so se ohranile do današnjih dni in ena takšnih je planina Biba. 

Pot nas vodi bolj ko ne po ravnem oziroma se nekoliko spušča. FOTO: Janez Mihovec
Pot nas vodi bolj ko ne po ravnem oziroma se nekoliko spušča. FOTO: Janez Mihovec

Do nje tako iz doline Drete kot iz Tuhinjske doline vodi več markiranih poti. Iz Gornjega Grada pa do planinskega doma na Menini planini vodi tudi makadamska cesta. Res pa je, da je precej bolj športno, če se iz mesteca na planoto odpravimo kar peš, čeprav je precej daleč in po severni strani planote.

Razgledi po Kamniško-Savinjskih Alpah so le s preddverja planinskega doma in bližnjega Vivodnika, ki se šteje za najvišji vrh planote. Od tu pa nas pot vodi bolj ko ne po ravnem oziroma se nekoliko spušča. 

Gozdna pot nas pripelje do planine Biba na višini kakih 1400 metrov. Tam stojijo precej velika planšarija in nekaj manjših lesenih koč. Z nje se odpre lep razgled daleč na jug vse do Snežnika. 

Zima je čudovita. FOTO: Janez Mihovec
Zima je čudovita. FOTO: Janez Mihovec

Ime je dobila po jezeru

Menina planina je geološko sestavljena iz apnenca, ki je vodoprepusten, kar pomeni, da po planoti skorajda ne najdemo površinskih voda, saj vse padavine skorajda takoj odtečejo v podzemlje. Planina Biba je izjema. Na zaplati vododržnega sveta se je oblikovalo nekaj pastirskih kalov, malce večjih luž, pa tudi jezero Biba, po katerem je planina dobila ime. 

Jezero s premerom petdeset metrov leži na dnu precej velike kotanje nekaj deset metrov pod planšarijo. Od nekdaj so tako jezero kot bližnji kanali služili napajanju živine. Pogled na jezerce je zanimiv predvsem v poletnem času. Pozimi pa žal ni tako. Jezero Biba običajno v celoti zamrzne. Precej plitvo je in tako zamrzne do dna. Na površino pade sneg in ga v celoti skrije. Nanj spominja le precej velika uravnava.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije