Predstavniki reprezentativnih sindikatov. Foto: BoBo
Predstavniki reprezentativnih sindikatov. Foto: BoBo

Ministrstvo za delo je v petek sklicalo usklajevalni sestanek socialnih partnerjev, saj se je sredi februarja izteklo trimesečno poskusno obdobje za izvajanje novele zakona o evidencah. Delodajalci so pri srečanju vztrajali, da naj novembra uveljavljene spremembe veljajo le za kršitelje, sindikati pa so sestanek kmalu protestno zapustili.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je spomnila, da je bil namen vladne novele zakona vzpostavitev učinkovitega nadzora na področju 40-urnega delovnika, odmorov in počitkov in drugih pravic, ki jih delavcem zagotavlja zakon o delovnih razmerjih. Inšpektorat za delo je namreč več let opozarjal, da brez ustreznih evidenc nadzor ni mogoč in da kršiteljev posledično ni mogoče kaznovati.

Sindikati imajo občutek, da so delodajalci v prednosti

Novela je bila usklajena na ravni Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), zato to dogajanje po mnenju Jerkič potrjuje, da je "denar res sveta vladar". Napovedujejo se namreč spremembe po meri delodajalcev, ki so julija 2022 izstopili iz ESS-ja, "lobiranje pa jim gre bistveno bolje kot pogajanja", je ocenila.

Sindikalna stran ima občutek, da so delodajalci ves čas v prednosti, da si v ločenih pogovorih z vlado vnaprej zagotavljajo obljube in zaveze, ji je pritrdil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Po njegovih besedah je bilo tako tudi na petkovem sestanku socialnih partnerjev o spremembah zakona o evidentiranju delovnega časa. Ne le, da je bil na strani delodajalcev državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Dejan Židan, naklonjen ji je bil tudi minister za delo Luka Mesec. "Za nas je to absolutno nesprejemljivo. Nismo si uspeli zagotoviti enakega položaja, zato smo zapustili pogajanja," je opisal.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je poudaril, da je ministrstvo za delo pripravilo več predlogov rešitev, ki jih sindikati niso videli, prav tako ne vedo, kaj o njih menijo na inšpektoratu, ki da je ključen deležnik pri spreminjanju zakonodaje o evidentiranju delovnega časa. "To je primer, kako se ne vodi socialni dialog," je bil kritičen. Sindikati pričakujejo, da se spremembe uskladijo na ravni vseh socialnih partnerjev, četudi bi to zahtevalo več napora in časa. "ESS ne deluje, ne sme pa biti to izgovor, da se socialni partnerji ne obravnavajo enakopravno, da se ne išče konsenz," je ocenil.

Delodajalci so z močno aktivnostjo dosegli vzpostavitev občutka, da je zakon odveč, praksa na terenu pa kaže, da mu ne zaposleni ne delodajalci na "tretji ali četrti ravni" ne nasprotujejo, je nadaljeval podpredsednik Zveze delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost Albert Pavlič. Zakon bi bilo treba ne le ohraniti, temveč ga še nadgraditi v korist delavcev, ga je dopolnil predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Bojijo se, da gre še za korak nazaj od prejšnjega stanja

Možnost, da bi obvezno evidentiranje ne le časa za malico, temveč tudi prihoda in odhoda obveljala le za kršitelje, je za sindikaliste nesprejemljiva. Če kršitev ne moreš ugotoviti, ne moreš ugotoviti kršiteljev, so prepričani in dodajajo, da bi tovrstna sprememba pomenila vrnitev v čas pred sprejetje zadnje novele.

Če bodo sprejete neusklajene spremembe zakona, sindikati omenjajo tožbo na Sodišču EU-ja, ki je v preteklosti že odločilo, da mora biti evidentiranje podatkov o delu urejeno na način, da so evidence jasne. Ena od možnosti je tudi, da bi inšpektorat za delo zasuli s kršitvami, je možne nadaljnje korake v imenu sindikalnih central povzela Jerkič.

Mesec sindikate vabi na še en sestanek

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Minister za delo Luka Mesec je ob robu zasedanja ministrov za delo in socialno politiko v Bruslju dejal, da je šla vlada pri zadnjih spremembah zakona o evidentiranju delovnega časa, ki se uporabljajo od novembra lani, "maksimalno v prid zaščite delavcev".

Bistvena novost v noveli je po njegovih besedah ta, da lahko kolektiv zaposlenih ali inšpektorat za delo tam, kjer se delavci pritožujejo, da delajo tudi po 300 ur na mesec, pa se jim opravljenega dela ne evidentira pošteno in zanj niso v celoti plačani, zahteva uvedbo elektronskega evidentiranja. A po drugi strani so se v vladi z novelo "precej po nepotrebnem zapletli v vprašanje, ali morajo vsa ostala podjetja evidentirati delovni čas".

Vladna novela namreč podjetjem ob že prej nujnem vodenju evidenc o številu opravljenih ur in nadur narekuje še vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela, izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom, ure v drugih posebnih pogojih dela ter ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času.

Kot je dejal minister, tovrstno evidentiranje uvajajo številne evropske države, z januarjem letos je v veljavi tudi v Nemčiji. A v Sloveniji je taka ureditev naletela na velik odpor, zato so se v vladi odločili za vnovične spremembe zakona. Sam predlaga, da bi morali prihod in odhod z dela ter odmor evidentirati le kršitelji.

"Mislim, da moramo v tistih kolektivih, kjer so odnosi urejeni, pustiti, da sami urejajo odnose, v tistih kolektivih, kjer so ljudem pravice kršene, pa nastopiti najostreje," je dejal.

Kritike sindikatov, da je vpisovanje prihoda in odhoda z dela ključno, da se ugotovijo kršitve, ter da se v primeru, da teh ne morejo ugotoviti, ne morejo ugotoviti niti kršiteljev, je zavrnil.

"Evidence delovnega časa so vsa podjetja v Sloveniji obvezana voditi od leta 2006 in te evidence vsebujejo marsikaj, od tega, koliko ur je kdo delal, do tega, ali gre za nočne ure in tako naprej /.../. Če delovni kolektiv presodi, da je evidenca, ki jo podaja delodajalec, lažna, da njihove ure niso izplačane, lahko po zadnji noveli zahteva uvedbo elektronske evidence, če bo ta predlog, ki sem ga podal, sprejet, pa bo lahko zahteval tudi beleženje dela 'od-do', malice in tako naprej," se je odzval Mesec.

Prepričan je, da s sindikati vsebinsko niso tako narazen, kot je bilo slišati na današnji novinarski konferenci reprezentativnih sindikalnih central, zavrnil je tudi njihove navedbe, da vlada in on sam dajejo prednost delodajalcem.

"Mislim, da je ta optika, ali sem naklonjen delodajalcem ali sindikatom, povsem napačna. Mi se moramo pogovoriti o tem, kakšno ureditev bi želeli imeti v državi, kakšna ureditev je življenjska in kakšna ureditev na drugi strani ščiti pravice delavcev. Če se bomo pogovarjali na ta način, bomo brez problema prišli do rešitve," verjame.

Predstavnike delojemalcev zato vabi na nov pogovor. Medtem se bodo o možnih spremembah posvetovali tudi v koaliciji, je napovedal. Vsa srečanja naj bi bila izvedena še ta teden.

Sindikati kritični do sprememb evidentiranja delovnega časa