Po izraelskem omejenem povračilnem napadu na iranske cilje v bližini Esfahana – z droni naj bi napadli vojaško oporišče v bližini enega od obratov iranskega jedrskega programa – so se vrstili mednarodni pozivi k umiritvi razmer. Povračilni napad so v izraelski vladi najavljali, a hkrati tudi napovedovali, da bo do njega prišlo po judovskem prazniku paši (ta se začne v ponedeljek in traja do konca aprila). Ves čas pa se je v diplomatskem zakulisju odvijala močna mednarodna akcija prepričevanja Benjamina Netanjahuja, naj se po iranskem povračilnem napadu s 300 raketami zadržano odzove.
Številni pozivi k umiritvi razmer
»Obe strani pozivamo, naj preprečita nadaljnje zaostrovanje. Skupina G7 si bo še naprej prizadevala za stabilizacijo razmer,« so zunanji ministri skupine G7 sporočali s svojega včerajšnjega srečanja v Italiji. Njihov poziv je bil le eden izmed mnogih. S podobnimi pozivi sta se pridružili še Kitajska in Rusija. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je pohitel z zagotovilom, da ZDA niso imele nikakršne vloge v napadu. Zanimivo je sicer, da so izraelski napad za ameriške medije potrdili prav ameriški uradniki, medtem ko iz Izraela v skladu z dolgoletno politiko »strateške dvoumnosti«, po kateri se napadov niti ne priznava niti ne zanika, ni bilo odziva. »Zavzemamo se za varnost Izraela. Zavezani smo tudi k stabilizaciji razmer – k poskusom, da se ta napetost konča,« je po zasedanju G7 dejal Blinken.
Zunanji minister Jordanije Ajman Safadi, države, ki je s sosednjim Irakom ukleščena med jedrsko silo Izrael in nastajajočo jedrsko silo Iran, je obe državi pozval, naj nemudoma prenehata z medsebojnimi povračilnimi napadi: »Opozarjamo na nevarnost regionalnega zaostrovanja. Obsojamo vsa dejanja, ki lahko regijo potegnejo v vojno. Izraelsko-iranska povračilna dejanja se morajo končati. Nečloveška vojna v Gazi se mora takoj končati. Svet se mora še naprej osredotočati na končanje katastrofalne agresije na Gazo.« K maksimalni zadržanosti so pozivali v Združenih arabskih emiratih. »V bližnji prihodnosti je še vedno najpomembnejša stabilizacija razmer. O tem se bomo pogovarjali z vsemi našimi prijatelji in zavezniki ter z njimi delovali v tej smeri,« pa je povedal nemški kancler Olaf Scholz.
Iran preiskuje incidente
V Iranu po napadu ni prihajalo do pozivov k povračilu. Predsednik Ebrahim Raisi ni rekel niti besede. Preko državnih medijev je tamkajšnji režim zmanjševal pomen napada. Opisovali so majhno število eksplozij, do katerih je prišlo, ker je zračna obramba sestrelila tri brezpilotna letala. Napada niso pripisali Izraelu, temveč infiltratorjem. Vodja oboroženih sil Abdulrahim Musavi je sporočil, da incidente preiskujejo strokovnjaki. S takšnim predstavljanjem dogajanja se je vzpostavljal diskurz, ki ne bi zahteval odgovora na napad.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan – preko Carigrada naj bi bilo v minulih dneh Teheranu posredovano sporočilo Zahoda, naj ne odgovarja na izraelski povračilni napad – medtem vztraja, da ne verjame niti Izraelu niti Iranu. »Izrael zatrjuje različne stvari, Iran ima seveda drugačna mnenja. Nihče ni trdil, da je šlo za [napad]. In do zdaj ni bilo nobene utemeljene izjave. Ne morete reči 'kar trdi Iran, drži', tako kot ne morete reči 'kar trdi Izrael, drži'. Če pogledate ZDA, pa pravijo 'vedeli smo-nismo vedeli',« je ocenjeval Erdogan.
Medtem ko se je svet ukvarjal z izraelsko-iranskim zaostrovanjem, je vojna v Gazi potekala naprej. ZDA so že zanikale, da naj bi za »omejeno« izraelsko povračilo pristale na izraelske načrte kopenskega posega v Rafi. Število ubitih v Gazi je včeraj preseglo 34.000. Na obisku pri turškem predsedniku se bo v soboto mudil vodja Hamasa Ismail Hanija.
