Velika piramida in drugi spomeniki v Gizi stojijo na izoliranem pasu na robu Sahare. Foto: Wikipedia
Velika piramida in drugi spomeniki v Gizi stojijo na izoliranem pasu na robu Sahare. Foto: Wikipedia

Lokacija kompleksa piramid v Gizi, med njimi seveda tudi Keopsove oziroma Velike piramide, je dolgo begala arheologe. Zdaj so našli dokaze, da je Nil nekoč v določeni meri tekel blizu lokacije tega kompleksa, kar bi lahko olajšalo gradnjo piramid, ki se je začela pred 4700 leti. V okviru nove raziskave, objavljene v reviji Communications Earth & Environment, so s pomočjo satelitskih posnetkov in analize jeder sedimenta preslikali 64 kilometrov dolg posušen rokav Nila, ki je že mnoga leta zakopan pod puščavo in obdelanimi površinami.

Prvi zemljevid dolgo izgubljenega rečnega rokava
"Čeprav so bila vložena številna prizadevanja za rekonstrukcijo zgodnjih vodnih poti Nila, so bila v veliki meri omejena na zbiranje vzorcev tal z majhnih lokacij, kar je vodilo do kartiranja le razdrobljenih odsekov starodavnih kanalskih sistemov Nila. (...) To je prva raziskava, ki zagotavlja prvi zemljevid dolgo izgubljenega starodavnega rokava reke Nil," je povedala glavna avtorica raziskave, profesorica Eman Ghoneim, sicer vodja laboratorija za daljinsko zaznavanje vesolja in letalnike na oddelku za znanosti o Zemlji in oceanih univerze v Wilmingtonu v Severni Karolini.

Avtorica raziskave, ki je rojena v Egiptu in je tam tudi odraščala, je izumrli rokav Nila s kolegi poimenovala Ahramat, kar je arabski izraz za piramide. Starodavna vodna pot bi bila široka približno 500 metrov z globino vsaj 25 metrov – podobno kot današnji Nil.

"Velik obseg in dolžina rokava Ahramat ter njegova bližina 31 piramidam na preučevanem območju močno nakazujeta funkcionalno vodno pot velikega pomena," je dejala Ghoneim. Dodala je, da bi lahko reka igrala ključno vlogo pri tem, kako so stari Egipčani prevažali ogromne količine gradbenega materiala in delavcev, potrebnih za gradnjo piramid.

"Naša raziskava kaže tudi, da imajo številne piramide na preučevanem območju nasip, obredno dvignjeno stezo, ki poteka pravokotno na potek rokava Ahramat in se konča neposredno na njegovem bregu," je še povedala.

Izurjeno oko paleohidrologinje
Po njenih besedah sledi reke niso vidne na fotografijah iz zraka ali na posnetkih optičnih satelitov. Pravzaprav je med preučevanjem radarskih satelitskih podatkov širšega območja starodavnih rek in jezer opazila nekaj nepričakovanega, kar bi lahko razkrilo nov vir podzemne vode. "Sem geomorfologinja, paleohidrologinja, ki proučuje reliefne oblike. Imam na ta način izurjeno oko. (...) Med delom s temi podatki sem opazila ta res očiten rokav ali nekakšen rečni breg, kar ni imelo nobenega smisla, ker je res daleč od Nila," je še povedala avtorica raziskave.

Kot je še dodala, je seveda od nekdaj poznala kompleks piramid na tem območju in se je zmeraj spraševala, zakaj so bile zgrajene prav na tej lokaciji. Pri Nacionalni znanstveni fundaciji se je prijavila za nadaljnje preiskave. Z uporabo georadarja Georadar (agl. GPRGround Penetrating Radar) in elektromagnetne tomografije so pridobili geofizične podatke, ki so potrdili, da gre res za starodavni rokav Nila. Dve dolgi jedri zemlje, ki ju je ekipa izvlekla z vrtalno opremo, sta razkrili peščeno usedlino, ki je bila skladna z rečnim kanalom na globini približno 25 metrov.

Glede na raziskavo je možno, da so "nešteti" templji še zmeraj zakopani pod obdelanimi polji in puščavskim peskom vzdolž obrežja rokava Ahramat. A še zmeraj ni jasno, zakaj se je ta rokav reke posušil ali izginil. Po besedah Eman Ghoneim je v sušnem obdobju in širjenju puščave oziroma dezertifikacije najverjetneje na to območje nametalo pesek, ki je zamulil reko.

Nekdanji rokav Nila, poimenovan Ahramat, je bil podobno kot današnji Nil širok približno 500 metrov in globok vsaj 25 metrov. Foto: EPA
Nekdanji rokav Nila, poimenovan Ahramat, je bil podobno kot današnji Nil širok približno 500 metrov in globok vsaj 25 metrov. Foto: EPA

Tesna povezava med geografijo in našim vedenjem
Soavtorica študije Suzanne Onstine z univerze v Memphisu je za časopis The Guardian dejala, da bi bilo te težke materiale, ki so bili večinoma z juga, "veliko lažje splaviti po reki" kot transportirati po kopnem. Po njenih besedah bi lahko bilo obrežje reke tam, kjer se je odvilo pogrebno obredje za faraone, preden so njihova trupla premaknili na končno grobišče znotraj piramide. Reka lahko po njenem tudi nakazuje, zakaj so bile piramide zgrajene na različnih mestih. "Tok vode in prostornina reke sta se sčasoma spreminjala, zato so se morali kralji četrte dinastije odločati drugače kot kralji 12. dinastije. (...) Odkritje me je opomnilo na tesno povezavo med geografijo, podnebjem, okoljem in človeškim vedenjem."

Pomemben del pretekle uganke gradnje piramid
Raziskava je pokazala, da sta se tamkajšnja geografija in rečne pokrajine v času gradnje piramid, bistveno razlikovala od današnjih, je za CNN povedal geograf v Francoskem nacionalnem centru za znanstvene raziskave v Parizu Nick Marriner, ki sicer ni bil vključen v to raziskavo, je pa izvedel raziskavo o rečni zgodovini Gize. "Raziskava dopolnjuje pomemben del pretekle krajinske uganke. (...) Če sestavimo te dele, lahko pridobimo jasnejšo sliko o tem, kako je bilo videti poplavno območje Nila v času graditeljev piramid in kako so stari Egipčani izkoristili svoje okolje za prevoz gradbenega materiala za svoja monumentalna gradbena prizadevanja," je še dejal Marriner.