Pravna mreža za varstvo demokracije je namreč v sodelovanju z odvetniško družbo Pirc Musar & Lemut Strle maja 2021 na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zaradi nespoštovanja zakonskih obveznosti do Slovenske tiskovne agencije (STA) kazensko ovadila tedanjega direktorja urada vlada za komuniciranje (Ukom) Uroša Urbanijo. Med drugim so mu očitali, da je izrabil svoj položaj, prestopil meje uradnih pravic in ni opravil uradne dolžnosti, s čimer je agenciji povzročil večjo škodo.
Urbanija naj bi očitana dejanja storil s tem, ko je večkrat zahteval dokumentacijo STA, čeprav za to ni imel podlage v zakonu o STA in zakonu o gospodarskih družbah niti za to ni izkazal pravilnega pooblastila za zastopanje vlade kot edinega družbenika STA. Z zahtevami po dostopu do dokumentacije, ki se nanašajo na uredniško politiko STA, je v nasprotju z določbami zakona o STA posegel v uredniško neodvisnost STA, hkrati pa v nasprotju z zakonom o interventnih ukrepih in zakonom o STA ni pravočasno odredil in odobril plačila nadomestila za opravljanje javne službe agenciji.
S tem je po mnenju pravne mreže agenciji povzročil premoženjsko škodo v višini skoraj 520.000 evrov in huje onemogočal obstoj agencije ter njeno pravico do plačila nadomestila za izvajanje javne službe, zaradi česar je STA svoje obveznosti slabo leto dni opravljala brez plačila. Urbanija naj bi s takim ravnanjem storil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
Urbanija je nato junija 2021 zaradi domnevno krive ovadbe kazensko ovadil Katarino Bervar Sternad in sedanjo predsednico države, tedaj odvetnico Natašo Pirc Musar. Očital jima je, da sta kot univerzitetni diplomirani pravnici naznanili sum kaznivega dejanja proti njemu kljub temu, da sta ob vložitvi ovadbe vedeli, "da oseba, zoper katero sta kazensko ovadbo vložili, kaznivega dejanja ni storila". Tako sta po njegovem mnenju "zavestno in naklepno vložili kazensko ovadbo, ki nima nobene pravne podlage".
Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani pa je sedaj Urbanijevo ovadbo zavrglo, medtem ko o ovadbi zoper njega po treh letih še ni sprejelo odločitve.
"Z vidika varstva vladavine prava in odkrivanja ter pregona kaznivih dejanj nosilcev moči (Urbanija je to v času prejšnje vlade nedvomno bil) postopek teče absolutno prepočasi," je za STA komentirala Bervar Sternad. Kot je poudarila, namreč zaupanje v pravno državo ustvarjajo tudi hitri in učinkoviti postopki.
"Seveda je ovadba zoper Urbanijo bistveno bolj kompleksna in terja obsežnejše delo na primeru, a že za zavrženje očitno neutemeljene ovadbe Urbanije, za katero je bilo jasno, da je le povračilni ukrep zoper pravno mrežo in Natašo Pirc Musar, je tožilstvo potrebovalo tri leta," je še opozorila.