Novela, ki so jo nevladniki vložili v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha s 5000 overjenimi podpisi volivcev, med drugim določa, da bo morala vlada za naprave za sosežig, kot je cementarna Salonit Anhovo, z namenom zmanjšanja znatnega tveganja za zdravje ljudi in okolje določiti tako stroge mejne vrednosti, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) za sežig (razen če zaključki o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti).
Upravljavci naprav za sosežig bodo morali obratovanje naprav z okoljevarstvenim dovoljenjem v delu, ki se nanaša na strožje mejne vrednosti emisij, uskladiti v štirih letih od njegove pravnomočnosti. Nove zahteve glede monitoringa pa bodo morale biti prvič izpolnjene najpozneje v šestih mesecih od pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja.
Preberite tudi: Lobisti Salonita v akciji, za zdaj neuspešni
Nasprotniki sprememb zakonodaje, med katerimi so nekateri delavci Salonita Anhovo, predlagateljem očitajo, da želijo uničiti edino cementarno v Sloveniji in delovna mesta, ki jih prinaša. Kot eno najbolj kritičnih zahtev iz predloga novele izpostavljajo, da bi morale biti mejne vrednosti izpustov za cementarne tako stroge, kot so določene v zaključkih o BAT za sežigalnice.
V poslanski skupini Svoboda so sicer v torek izpostavili, da predlog novele zakona obravnava več izzivov, na katere že več let opozarjajo zdravstvena stroka, politika in tudi civilna družba. Kljub temu pa so menili, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj je bilo veliko predlaganih ukrepov po njihovih navedbah že realiziranih. V SD in Levici so novelo podprli. V opoziciji se s predlogom novele niso strinjali. V poslanski skupini SDS so prepričani, da bi z dvigom praga, nad katerim lahko zdravniki odklanjajo nove paciente, preobremenil zdravnike in ogrozil paciente. V NSi pa po besedah Ive Dimic verjamejo, da je daleč od tega, da bi v središče postavljal pacienta in da bi mu omogočil prosto izbiro zdravljenja.
Novela zakona o varstvu okolja
Novelo zakona o varstvu okolja sta v zakonodajni postopek septembra lani v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha vložila društvo Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštitut 8. marec. Prva obravnava je potekala novembra lani, matični odbor pa je januarja letos sprejel več dopolnil k predlogu, med drugim je izpadlo določilo o izenačitvi standardov za sosežig in sežig odpadkov. Novela med drugim določa, da bo mejne vrednosti emisij za naprave za sosežig z namenom zmanjšanja znatnega tveganja za zdravje ljudi in za okolje vlada določila tako strogo, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologijah za naprave za sežig odpadkov, razen če zaključki o najboljših razpoložljivih tehnologijah za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti emisij. Upravljalci naprav za sosežig bodo morali uskladiti obratovanje naprav z okoljevarstvenim dovoljenjem v delu, ki se nanaša na strožje mejne vrednosti emisij, v štirih letih od njegove pravnomočnosti. Nove zahteve glede monitoringa, ki se bo po novem izvajal na vseh izpustih naprave, pa bodo morale biti prvič izpolnjene najpozneje v šestih mesecih od pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja. V Salonitu Anhovo so ob potrditvi zakona zapisali, da bodo »za zaščito več kot 800 neposrednih in posrednih delovnih mest, poslovnih partnerjev ter svojih interesov uporabili vsa sredstva za zagotovitev nadaljnjega razvoja in poslovanja«. Že januarja so napovedali, da bodo v primeru potrditve zakona sprožili ustavno presojo ter da pripravljajo tudi argumentacijo za postopek zadržanja zakona pred ustavnim sodiščem.
Novela zakona o evidentiranju delovnega časa
Poslanci so s 26 glasovi za in 50 glasovi proti tudi v tretje zavrnili predlog novele zakona o evidentiranju delovnega časa, ki so ga s ciljem črtati novembra uveljavljene spremembe vložili v SDS. V opoziciji so vztrajali, da je zadnja vladna novela neživljenjska, v koaliciji pa, da naj spremembe dorečejo socialni partnerji. Rado Gladek je v imenu poslanske skupine SDS vztrajal, da različne poklicne skupine še naprej opozarjajo na potrato delovnega časa za vodenje evidenc, dodatne stroške za nadgradnjo in vzpostavljanje sistemov za nadzor delovnega časa ter na določene neizvedljive obveznosti. Posebej je izpostavil gostinstvo in turizem, kjer da zato zaznavajo tudi upad prometa. Dan Juvan, državni sekretar na ministrstvu za delo, je v zvezi z na novo potrebnim beleženjem izrabe pravice do odmora med delovnim časom, nočnega, nedeljskega in prazničnega dela ocenil, da med zaposlenimi v bolj svobodnih poklicih ni dovolj solidarnosti z ogroženimi delavci ter da je delodajalce zmotilo, ker bolj jasno evidentiranje povečuje stroške dela. Potrdil je, da je ministrstvo zato pripravilo predlog nekaterih popravkov zakona. Sestanek socialnih partnerjev o tem bo jutri.
Zakon o uresničevanju kulturnih pravic
Poslanci so v drugi obravnavi predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ soglasno, s 77 glasovi za, sprejeli koalicijsko dopolnilo, s katerim so črtali na parlamentarnem odboru sprejeto določbo o učenju maternega jezika in kulture v šolah, ki je razburila poslance opozicije. Ker so sprejeli dopolnila k več kot desetini členov, bo tretja obravnava potekala na naslednji seji. Opozicija je, kot je znano, trdila, da je na odboru sprejeto dopolnilo pomenilo, da bi morali učitelji v šoli otroke poučevati tudi albanščino, makedonščino itd. V NSi so zato zagrozili s posvetovalnim referendumom. Poslanci iz koalicije so očitke opozicije v sredo sicer zanikali, učenje maternega jezika bi ponudili le tistim, ki to želijo, a so sporno določbo na koncu vseeno umaknili.
