Izola Mjuzik Fest za glasbeno desetko

Izola Mjuzik Fest, ki je že deseto leto zapored razširil svoja krila, je minulo soboto v Arrigoni pripeljal kup navdušujočih bendov. Med njimi je največji skok v ušesa uspel dub-džez-etno dvojcu Darla Smoking, presenečenje je bila tudi skupina Psihedelavci, ki predstavlja novo ploščo, hitrejši tempo in bolj dinamičen zvok, posebno pozornost pa so pritegnili tudi indie post punkerji 7am.

Ekipa, ki je pokonci držala letošnji Izola Mjuzik Fest  Foto: Gregor Mezgec
Ekipa, ki je pokonci držala letošnji Izola Mjuzik Fest  Foto: Gregor Mezgec

IZOLA > Festivalski večer v Arrigoniju je bil poln presežkov - zaradi odličnega zvoka, številnih, dobre muzike lačnih obiskovalcev in odlično sestavljenega programa, ki je postopoma dvigoval razpoloženje, dokler ga ni pospešil na najvišjo oktavo.

Darla Smoking so upravičili pričakovanja in ustvarili hipnotično plesno vzdušje, ki ga mojstrsko krmarita Brgs za bobni in Nace z elektroniko. Večplasten zvok, v katerem je dub osnova, na katero se navezujejo različni, v zunanjem svetu posneti zvoki, ter se prepletata še tako imenovana world music in utrinki džeza, je iz izolskega letnega kina ustvaril najboljše klubsko prizorišče Istre.

Že zato je potrebno pohvaliti organizatorje, vztrajnega Andreja Šika, izolsko občino, ki ji je znova uspelo dvigniti pogled s svojih birokratskih odlokov in glasbi dovoliti, da je zvenela do polnoči, ter vsaj še Klub izolskih študentov, ki je neumorno, potrpežljivo in povsem prostovoljno pomagal krmariti festivalsko barko. Izognili so se vsem čerem koronačasov, ki potapljajo barke organizatorjev kulturnih dogodkov, in festival uspešno speljali do konca.

Psihedelavci, staroselci festivala in njegovi zvesti podporniki, pa so v sobotnem večeru vsem, ki še ne poznajo njihovega novega zvočnega izdelka zZemljoPles, namenili dinamično, hitro, eksplozivno, plesno, na noge dvigajočo predstavo, ki jo nujno morajo še večkrat ponoviti. S hitrejšim tempom, ostrejšim, bolj prodornim vokalom, distorzijo, ki magnetično vleče k sebi, so se predstavili v povsem novi luči. Martin Ukmar in družba so naredili pomemben preskok, se poslovili od melanholične počasnosti in pod nogami poslušalcev končno dvignili prah.

Posebna omemba naj bo namenjena skupini 7am, skromnemu dvojcu s Ptujske Gore, ki v rokah že vrti prvo zgoščenko. Kot da sta presenečena, da je njun zvok, za katerega pravita, da se mu po žilah pretakata tako Hüsker Dü kot Nirvana, naredil tak vtis, saj pravita, da že dolgo ustvarjata in pozornosti nista vajena.

Ena lepših festivalskih stvari je tudi dejstvo, da je Izola na festivalu prisluhnila čisto “svojim” bendom. Anti Slaughter je zametke pognal že za časa kratkega, a sladkega skvotanja zapuščene tovarne Argo, kreativno energijo pa usmeril v glasbo, ki bi jo lahko pospravili v predal thrash metala in grinda.

Čisto njen, čeprav predvsem svoj je tudi Paride di Stefano, ki je v družbi elektronike, električne violine in kitare spletal ambientalne tančice. Cogito Ergo Sex je na koncertne odre pognala udeležba na letošnjem Klubskem maratonu Radia Študent. Fatter, zabavna reperja, sta v besedilih aktualna, skupina Chains, še en izolski otrok, pa ostaja nepopustljiva in delavna. Noise post punk je vtisnjen na novo ploščo, temačno podobo pa sta člana benda zlahka prelila na glasbeno platno ter se vokalno približala tudi Nicku Cavu.Kaj pa Dance Mamblita, brez katere si festivala niti ne predstavljamo? Čas ji je namenil le 20 minut nastopa, ravno dovolj za Leti z mano, Barcelono in I feel love.


Najbolj brano