Pregled - svet, 23. 4. (torek)

STASRBOURG - Okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva mora biti v središču gospodarske agende EU tudi v prihodnje, je v Evropskem parlamentu poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Izpostavila je, da je treba mobilizirati zasebni kapital in dokončati unijo kapitalskih trgov. Kot drugo prednostno nalogo je izpostavila znižanje stroškov električne energije, pa tudi problematiko pomanjkanja kvalificirane delovne sile in spretnosti.

STRASBOURG - Evropski parlament je na svojem zadnjem zasedanju v tem mandatu med drugim potrdil nova evropska javnofinančna pravila, ki so jasnejša in prožnejša od sedanjih ter prilagojena posamezni članici. Zdaj jih bodo morale dokončno sprejeti še države članice, ki bodo morale prve fiskalne načrte v Bruselj posredovati do 20. septembra. Pravila se bodo začela uporabljati prihodnje leto.

STRASBOURG - Evropski parlament je prižgal zeleno luč predlogu uredbe o prepovedi izdelkov, izdelanih s prisilnim delom, na trgu EU. Evropski poslanci so potrdili tudi podaljšanje brezcarinskega uvoza za ukrajinske kmetijske proizvode do 5. junija 2025, ki pa prinaša nekatere dodatne omejitve, ter sprejeli direktivo o t. i. pravici potrošnikov do popravila. Ta proizvajalce obvezuje k popravilu, potrošnike pa spodbuja, naj s popravili podaljšajo življenjsko dobo proizvodov.

STRASBOURG - Med več kot 34.000 ljudmi, ki so bili od 7. oktobra lani ubiti v Gazi, je tudi več kot dvesto humanitarnih delavcev in več kot sto novinarjev, je v Evropskem parlamentu opozoril visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Ponovil je pozive k spoštovanju mednarodnega prava, zaščiti civilistov in povečanju dotoka humanitarne pomoči v Gazo, izpustitvi talcev ter politični rešitvi, ki lahko temelji le na rešitvi dveh držav.

GAZA/NEW YORK - Izraelski napadi na območje Gaze tudi po 200 dneh od začetka vojne ne pojenjajo. Izraelske sile izvajajo napade po vseh delih enklave. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je izrazil zgroženost nad poročili o množičnih grobiščih, ki so jih našli na območju bolnišnic v Gazi. Na več ameriških univerzah se medtem nadaljujejo in krepijo protesti v podporo Palestini, pri čemer je na več univerzah prišlo celo do aretacij študentov.

BRUSELJ/OSLO - Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič in norveški zunanji minister Espen Barth Eide sta pozvala k nadaljnjemu financiranju agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem, potem ko je neodvisna komisija v ponedeljek objavila poročilo, v katerem je ugotovila, da Izrael ni predložil dokazov o svojih obtožbah na račun UNRWA glede povezav z gibanjem Hamas. Iz Bele hiše so sporočili, da želijo videti resničen napredek, preden bodo obnovili financiranje UNRWA.

TEHERAN - Iranski zunanji minister Hosein Amir Abdolahian je razširitev sankcij Evropske unije proti Iranu označil za obžalovanja vredno dejanje. Ponovil je, da je Iran z napadom na Izrael, ki je bil povod za razširitev sankcij, zgolj uveljavil pravico do samoobrambe pred izraelsko agresijo. Abdolahian je Izrael znova obtožil vojnih zločinov in genocida nad Palestinci. Dodal je še, da bi EU morala sankcionirati Izrael zaradi nasilja v Gazi.

DOHA - Vodstvo palestinskega gibanja Hamas bo ostalo v Dohi, dokler bo njegova prisotnost koristna pri prizadevanjih za dosego prekinitve ognja in končanja vojne v Gazi, so sporočile katarske oblasti, ki igrajo vlogo posrednika v pogajanjih med Hamasom in Izraelom. Katar, ki od leta 2012 gosti vodstvo Hamasa, si skupaj z Egiptom in ZDA že več tednov prizadeva doseči novo prekinitev ognja in izmenjavo ujetnikov med Izraelom in gibanjem Hamas.

KIJEV/MOSKVA - Ukrajina začasno ukinja večino konzularnih storitev za moške, katerih starost ustreza novi starostni meji za vpoklic v vojsko - 25 let, je potrdil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Iz Ukrajine so medtem poročali o novih ruskih napadih, več ljudi je bilo ranjenih. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu pa je napovedal, da bo Rusija okrepila napade na skladišča zahodnega orožja v Ukrajini. Dodal je, da ruske sile uspešno zadržujejo svoje položaje na fronti.

LONDON/VARŠAVA - Britanski premier Rishi Sunak je na pogovorih s poljskim premierjem Donaldom Tuskom in generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom o Ukrajini in širši evropski varnosti napovedal krepitev britanske nacionalne obrambe in pojasnil, da bo London do leta 2030 obrambne izdatke povečal na 2,5 odstotka BDP. Med obiskom je napovedal tudi dodatno pomoč Ukrajini v vrednosti 500 milijonov funtov oz. 580 milijonov evrov.

LONDON/ŽENEVA/STRASBOURG - Britanski parlament je v ponedeljek malo pred polnočjo dokončno sprejel zakon o premeščanju prosilcev za azil v Ruando. Sporni zakonodaji je delno oporekal zgornji dom oz. lordska zbornica, ki je poslancem spodnjega doma predlog petkrat vrnila v obravnavo, a na koncu vendarle popustila. Zakon, ki je znova naletel na kritiko Združenih narodov in Sveta Evrope, češ da ogroža vladavino prava, zdaj čaka samo še na potrditev kralja Karla III.

FRANKFURT/DRESDEN/PEKING - Na vzhodu Nemčije so zaradi suma vohunjenja za Kitajsko v ponedeljek aretirali pomočnika skrajno desnega evroposlanca iz Nemčije, ki kandidira tudi na junijskih evropskih volitvah. Osumljenec naj bi s kitajsko obveščevalno službo delil informacije o pogajanjih v Evropskem parlamentu in vohunil za kitajskimi opozicijskimi predstavniki v Nemčiji. Peking je v odzivu sporočil, da je namen aretacije oblatiti in zatreti Kitajsko.

ZAGREB - Hrvaški premier in predsednik vladajoče HDZ Andrej Plenković je v ponedeljek sporočil, da bo nosilec liste HDZ na prihajajočih evropskih volitvah, in obenem zanikal ugibanja, da odhaja v Bruselj. Po prepričljivi zmagi HDZ na nedavnih parlamentarnih volitvah je vnovič zagotovil, da namerava biti premier tudi v novi vladi. Domovinsko gibanje, po volitvah tretja najmočnejša hrvaška stranka, pa je predstavilo pogoje, pod katerimi je pripravljeno postati del nove vlade.

STRASBOURG - Evropski parlament je podprl liberalizacijo vizumskega režima tudi za imetnike srbskih potnih listov s Kosova. Poročevalec parlamenta, evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD), je po glasovanju pozdravil odločitev, ki jo mora potrditi še Svet EU, veljati pa naj bi začela še pred poletjem. Vizumska liberalizacija za imetnike kosovskih potnih listov je sicer začela veljati 1. januarja letos.

BEOGRAD - Srbska skupščina je sprejela spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki omogočajo, da bodo 2. junija lahko hkrati potekale volitve v Beogradu ter v več kot 80 drugih mestih in občinah, kjer niso potekale že decembra. To je bila ena od ključnih zahtev srbske opozicije na čelu s koalicijo Srbija proti nasilju, ki pa je zaradi nestrinjanja z datumom volitev razpadla in se razcepila.

POTENZA - Na deželnih volitvah, ki so v nedeljo in ponedeljek potekale v Bazilikati na jugu Italije, je slavilo zavezništvo desnih strank. Njegov kandidat Vito Bardi je s 56,6 odstotka glasov osvojil nov mandat. Bardi, ki je predsednik dežele Bazilikata od leta 2019, je po ponovni izvolitvi poudaril, da gre za veliko odgovornost. Volitve v Bazilikati so veljale tudi za preizkus javnega mnenja v Italiji pred junijskimi evropskimi volitvami.