SDS, NSi in SMC rinejo referendum o vodah v poletje

Koalicija bi referendum o zakonu o vodah zamaknila še globlje v poletje.

Avtor: Primož Cirman / Vesna Vuković
torek, 25. 5. 2021, 15:15


20210519-01060194
Zamik datuma ne gre na roke predlagateljem referenduma. Julij je namreč mesec poletnih počitnic, kar lahko v pomembni meri vpliva na udeležbo.
STA

Pri referendumu o spremembi zakona o vodah, ki ga je s podpisi zahtevalo več kot 50.000 volivcev, je prišlo do prvega zapleta. Po tem, ko je državnozborski odbor za infrastrukturo, okolje in prostor včeraj soglasno potrdil, da bo referendum 4. julija, ga želijo poslanske skupine SDS, NSi in SMC preložiti globlje v čas poletnih počitnic. Danes so namreč vložile dopolnilo, s katerim predlagajo, da bi bil referendum 11. julija. 

Zakaj zamik datuma? Ker je pri sprejemanju referendumske zakonodaje prišlo do resne napake, je mogoče razbrati iz obrazložitve dopolnila. Iz prilog zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, ki ga bo v vmesnem času sprejemal državni zbor, je namreč izpadlo več naselij. To pa lahko pomeni, da referenduma v nekaterih krajih in vaseh ne bi bilo mogoče izvesti. S seznama je izpadlo vsaj sedem naselij z 811 volivci. To so Bojtina (občina Slovenska Bistrica), Bezovje (občina Zreče), Bitnje (občina Bohinj), Babni vrt (občina Kranj), Abitanti (občina Koper), Arja vas (občina Žalec) in Andrejci (občina Moravske Toplice). Še v dveh primerih – Ivančna Gorica in Bohinjska Češnjica - sta krajevni imeni na seznamu napisani napačno.

"Namen spremembe datuma (referenduma, op. a.) je, da se zagotovi dovolj časa za odpravo omenjene napake do izvedbe referenduma," so vodje poslanskih skupin koalicije zapisali v obrazložitvi. Kdo je odgovoren za napako, uradno še preverjamo. Po naših informacijah pa naj bi posamezna naselja izpadla s seznamov zaradi tehnične napake geodetske uprave (Gurs).

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak brani sporno novelo zakona o vodah.
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak brani sporno novelo zakona o vodah.
STA

O čem bodo odločali volivci

Že zdaj pa je mogoče domnevati, da zamik datuma ne gre na roke opoziciji, ki je podprla referendum. Julij je namreč mesec poletnih počitnic, kar lahko v pomembni meri vpliva na udeležbo. Da bi spremembe zakona o vodah padle, česar si želijo pobudniki in podporniki referenduma, morata biti izpolnjena dva pogoja.

-        nasprotniki morajo na referendumu zbrati več glasov kot podporniki,

-        če nasprotniki na referendumu zberejo več glasov kot nasprotniki, se nato pogleda še drugi kriterij - kvorum. Proti mora namreč glasovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev, torej približno 340.000.

Volivci bodo sicer odgovarjali na vprašanje, ali so za to, da se uveljavi sprememba zakona o vodah (ZV-1G), ki jo je sprejel državni zbor na seji dne 31. marca 2021. Nova ureditev bi omogočila gradnjo objektov v javni rabi in enostavnih objektov na priobalnih območjih, ob pogoju, da direkcija za vode investitorjem izda vodno soglasje. Spremembe zakona predvidevajo še drugačno porabo sredstev iz vodnega sklada, ki bi jih lahko namenili tudi za urejanje vodotokov. Po mnenju predlagateljev referenduma zakon odpira vrata komercializaciji priobalnih območij. Na ministrstvu za okolje, ki ga vodi Andrej Vizjak, pa zatrjujejo, da so zaradi izjem po zdajšnji ureditvi na bregovih zrasle tovarne, kar pa po novem ne bo več mogoče.

Stroka sicer deli mnenje, da bi veliko objektov na priobalnih območjih poslabšalo protipoplavno varnost, posredno pa lahko vplivajo tudi na pitno vodo. Vse to bi lahko pomembno povečalo stroške urejanja vodotokov in proračunske izdatke na to. Največ koristi od tega pa bi imeli izbrani koncesionarji, ki urejajo slovenske vodotoke.