Društva so srce kulture

Slovenska matica ob letošnji 160-letnici delovanja odpira vrata dejavnosti kulturnih društev Slovencev na Koroškem, saj so le-ta, kot je dejala Ignacija Fridl Jarc, predstavnica Matice, srce slovenske kulture na Koroškem. Matica je v okviru letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani najprej gostila predstavitev spominsko-zgodovinskih knjig Katharine Urschitz in Felixa Kucherja (o obeh bomo posebej pisali), pretekli petek pa so predsedniki Willi Ošina, Anica Lesjak Ressmann in dr. Silvester Jernej v pogovoru z Lidijo Golc predstavili Slovensko prosvetno društvo Zarja Železna Kapla, Slovensko kulturno društvo Jepa Baško jezero in Katoliško prosvetno društvo Šmihel iz Šmihela pri Pliberku. Na predstavitvi so bili predstavnica Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Natalija Toplak in tajnika Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Martin Kuchling in Mitja Rovšek, kar je tudi dokaz ustvarjalnega sodelovanja obeh organizacij.

Izjemna delavnost, vztrajnost in iznajdljivost krasijo vse tri predsednike oziroma predsednico. Willi Ošina je predsednik Zarje že 26 let in je vodenje društva prevzel po Jožetu Blajsu. Je poklicni sodelavec Slovenske prosvetne zveze. Pravi, da si brez kulture ne more več predstavljati svojega življenja. Istega leta kot Willi je vodenje društva Jepa Baško jezero prevzela tudi Anica Lesjak Ressmann, ki je ravnateljica Ljudske šole Ledince. Je prva ženska predsednica društva, v samem odboru pa je bila poleg nje takrat samo še Erika Wrolich, ustanoviteljica tamburaške skupine Loče ob Baškem jezeru. Leta 1989, ko je začela poučevati na ljudski šoli Ledince, nihče ni govoril slovensko, danes pa jih je kar nekaj, kar je tudi posledica dvojezičnega otroškega vrtca. Ponosno pravi, da se je začelo novo obdobje slovenskega jezika. Dr. Silvo Jernej iz Šmihela je vodenje društva prevzel kasneje, leta 2019, čeprav je bil že od otroštva naprej povezan z domačim kulturnim društvom. Po poklicu je geograf. Pred leti je ustanovil svoje podjetje za prostorsko načrtovanje in urejanje.

Kapelsko in šmihelsko društvo nimata prostorskih težav, Jepa pa si mora pomagati z začasnimi rešitvami. Pri Zarji delujejo tamburaška skupina Tamika, vokalna skupina Klika, Tercet Lepena, folklorna skupina, športna sekcija in gledališka skupina, ki zadnje čase navdušuje z muzikali. Pri Baškem jezeru delujejo moški pevski zbor, tamburaška skupina iz Loč, pevski skupini Akzent, otroški zbor Jepca, gledališka šola in mladinska gledališka skupina. V Šmihelu pa je izjemno živa gledališka dejavnost z gledališko šolo in lutkovna skupina, ki že nekaj let organizira mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. Ne manjka pa tudi drugih prireditev.