'Francija bi lahko z zavezniki ustavila ruandski genocid, a ni imela volje za to'

Bliža se 30. obletnica genocida v Ruandi, predsednik Macron pa je že posnel video nagovor, v katerem je poudaril, da "ko se je začela faza popolnega iztrebljanja Tutsijev, je mednarodna skupnost imela sredstva, da izve in ukrepa", je sporočilo predsedstvo. 

Predsednik je namreč prepričan, da je mednarodna skupnost takrat že imela zgodovinske izkušnje, ker je bila priča holokavstu v drugi svetovni vojni in množičnim pobojem Armencev med prvo svetovno vojno. A kot je rekel Macron, "Francija za ustavitev genocida ni imela volje". 

Video sporočilo je pozdravil tudi Marcel Kabanda, predsednik združenja preživelih genocida Ibuka France. "Presrečen sem, ker Macron s tem daje Franciji podobo države, ki priznava svoje napake in raste s priznavanjem svoje zgodovine," je dejal.

Genocid je sicer že dolgo časa vir napetosti med Francijo in Ruando, Macron pa ni prvič kritiziral odziva mednarodne skupnosti na genocid. Leta 2021 je med obiskom v Ruandi priznal "odgovornost" Francije za genocid. Vendar se ni opravičil, ruandski predsednik Paul Kagame, ki je tudi vodil upor Tutsijev, pa že dolgo vztraja pri opravičilu, poroča Guardian.

Francoski predsednik se ne bo udeležil komemoracije ob genocidu v ruandski prestolnici Kigali, temveč bo Francijo zastopal njen zunanji minister Stéphane Séjourné. Kagame, ki je Macrona sicer osebno povabil, ni bil vznemirjen zaradi odsotnosti francoskega kolega, dejal pa je, da lahko Pariz "pošlje, kogar hoče", piše Politico.

Zgodovinska komisija, ki jo je ustanovil Macron in jo je vodil zgodovinar Vincent Duclert, je leta 2021 sicer ugotovila, da je Francija pod vodstvom takratnega predsednika Françoisa Mitterranda doživela velik neuspeh pri genocidu v Ruandi, vendar so hkrati dodali, da ni nobenih dokazov, da je bil Pariz vpleten v poboje.