EU VOLITVE: Po dolgih letih pogajanj EU le z dogovorom o migracijah

V EU spet narašča število migrantov

Število nezakonitih prehodov v Evropo se v zadnjem obdobju povečuje, najpomembnejši migrantski poti v Evropo pa ostajata zahodnobalkanska, na kateri leži tudi Slovenija, in sredozemska.

Po podatkih evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex so lani na zunanjih mejah EU zabeležili približno 380.000 nezakonitih prehodov meje, kar je največ od leta 2016. Tudi v Sloveniji so številke visoke; policija je lani zabeležila 60.587 nedovoljenih vstopov v državo, kar je še enkrat več kot leto prej.

V državah članicah EU so lani po podatkih Agencije EU za azil (EUAA) registrirali največ prosilcev za azil po begunski krizi sredi prejšnjega desetletja. V članicah EU, na Norveškem in v Švici je za azil zaprosilo 1,14 milijona ljudi. EU poleg tega nudi začasno zaščito tudi več kot štirim milijonom ukrajinskih beguncev, ki bežijo pred rusko agresijo.

Po več letih le dosežen dogovor o paktu o migracijah

V EU je bil sicer po večletnih pogajanjih dosežen dogovor o paktu o migracijah, s katerim naj bi celovito uredili upravljanje migracij. Prinesel naj bi varnejše zunanje meje, hitrejše in učinkovitejše azilne postopke in postopke vračanja ter sistem solidarnosti med državami članicami, pomagal naj bi tudi ponovno oživiti vse bolj ohromljeni schengen.

"Odsotnost proaktivne razvojne politike EU v času mnogoterih kriz in konfliktov ostaja eden ključnih manjkajočih elementov pri naslavljanju problematike migracije," na vprašanje, ali se EU s pakt ustrezno loteva problematike upravljanja migracij, odgovarja strokovnjak za mednarodno pravo in profesor na FDV Nahtigal.

Po njegovi oceni so kljub uvajanju solidarnostnega mehanizma utemeljena opozorila o nižanju standardov zaščite in ravnanja s posamezniki iz tretjih držav, pa tudi glede njihovega dostopa do pravne in azilne zaščite na evropskih mejah in sprejema v članicah EU.

Izpostavlja opozorila mednarodnih organizacij za človekove pravice in akademskih krogov, da nižanje standardov in povečanje restriktivnih ukrepov nista ustrezen odgovor na problematiko.

Zaradi povečanih migracij težave schengna

Tako zaradi porasta nezakonitih migracij kot tudi varnostnih groženj zaradi izbruha vojne na Bližnjem vzhodu je vse bolj ohromljeno delovanje schengenskega območja, ki sicer velja za eno največjih in v vsakdanjem življenju najbolj otipljivih pridobitev EU.

Številne države so v zadnjem letu ponovno vzpostavile nadzor na notranjih mejah. Od oktobra lani je med njimi tudi Slovenija, ki je le deset mesecev po vstopu Hrvaške v schengensko območje uvedla nadzor na slovensko-hrvaški meji ter na slovensko-madžarski meji, ter ga nato podaljšala vsaj še do 21. junija. Na meji s Slovenijo je nadzor jeseni vzpostavila Italija, Avstrija ga izvaja že od leta 2015.

Po dolgih letih čakanja pa sta letos marca schengnu pridružili Bolgarija in Romunija, a le delno, z odpravo nadzora na zračnih in morskih mejah, kdaj bo odpravljen nadzor na kopenskih mejah, medtem še ni jasno.

Na vprašanje, ali so upravičena pričakovanja, da bo novi pakt o migracijah pomagal schengen postaviti na noge, Nahtigal spomni, da Evropska komisija kljub mnenju Sodišča EU, da ponovna začasna uvedba mejnih kontrol ne more trajati dlje kot šest mesecev in da lahko le nove grožnje opravičujejo podaljšanje ukrepov, zoper nobeno članico ni uvedla postopka.

V Bruslju ves čas poudarjajo potrebo po enotnem evropskem pristopu k migracijam, zato je veliko prahu dvignil dogovor, ki ga je Italija samostojno sklenila s Tirano in po katerem bi prosilce za azil, rešene na morju, nastanili v dveh migrantskih centrih v Albaniji.

Kot poudarja Nahtigal, bi moral enoten pristop pri upravljanju migracij temeljiti na zavezah mednarodnega in evropskega prava in ne na arbitrarnih odločitvah in ravnanjih posameznih držav. "Od te kredibilnosti sta v veliki meri odvisna tudi vloga in položaj EU v mednarodnih odnosih," opozarja.

Dodaja, da taki dogovori temeljijo na visokih finančnih zagotovilih državam in pogosto predstavljajo prenos odgovornosti nanje brez dovolj učinkovitega sodelovanja z mednarodnimi organizacijami ter EU.

"Posledično se EU in države članice postavljajo v preveliko odvisnost od teh držav na točki, za katero celotna mednarodna skupnost ve, kako ranljiva je EU. Ne zaradi migracij kot takšnih, temveč zaradi slabega upravljanja z njimi," opozarja Nahtigal.

Zaradi demografskih trendov v EU že pomanjkanje delovne sile

Medtem ko se je EU po eni strani sooča z navalom migrantov, v ospredje zaradi demografskih trendov vse bolj prihaja tudi problematika pomanjkanja delovne sile. Številne članice, tudi Slovenija, se ozirajo po svetu, da bi privabile ustrezne strokovnjake oziroma delavce z veščinami, ki jih potrebujejo.

Na vprašanje, kako urediti zakonite migracije, Nahtigal odgovarja, da z bolj proaktivnim in razvojnim delovanjem EU na vseh področjih ter bolj kvalificiranim diskurzom v vprašanju in razumevanju migracijskih tokov. Pri tem poudarja tudi potrebo po novem razvojnem modelu, ki bo omogočal in spodbujal bolj trajnosten, vključujoč in uravnotežen razvoj.

"Dokler bo mednarodna ureditev ustvarjala in poglabljala regionalne in globalne neenakosti, nove konflikte in krizna žarišča, obenem pa ostajala neuspešna pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja ZN, se bo odnos do migracij najverjetneje še naprej poslabševal," je prepričan.

Na znanju temelječe gospodarstvo in družba terjata strukturne spremembe tako v najbolj razvitih predelih sveta, vključno z EU, kakor tudi v razvijajočih se državah. Šele v takšnem kontekstu bodo zakonite, varne migracije del rešitve, je še poudaril.