Negotove razmere po svetu, še posebno po inavguraciji Donalda Trumpa v Združenih državah Amerike, ko se svetovna mednarodna ureditev postavlja na novo, ko v ospredje stopajo primitivni populisti in politiki, ki razumejo samo jezik moči, ne pa argumentov, je v ospredje zanimanja mednarodne javnosti stopilo orožje in to, kako se čedalje bolj oborožiti. Kakor da bo kopičenje orožja rešitev, in ne dejansko prekletstvo za svet. Ljudje in mediji pa počasi pozabljajo, kaj je pravzaprav največja nevarnost za planet, na katerem živimo. V Evropi so, denimo, na stranski tir postavili v zadnjih letih toliko opevani zeleni prehod in vse sile – beri denar – začeli usmerjati v pospešeno oboroževanje držav Evropske unije.

Termoelektratna Shijiazhuang na Kitajskem FOTO: Kim Kyung-Hoon/Reuters

Ravno zaradi te nenadne preusmeritve pozornosti od narave k orožju je mimo večine svetovnih medijev šla nedavna objava raziskave mednarodne agencije za energijo (IEA), ki je ugotovila, da kar polovico vseh izpustov ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv povzroči 36 največjih podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo in črpanjem fosilnih goriv. To pomeni, da velike svetovne naftne in premogovne družbe največ prispevajo k segrevanju zemeljskega ozračja in s tem na čedalje hujše okoljske spremembe, ki vodijo k temu, da smo imeli lani in predlani na Zemlji najvišje temperature ozračja.

Savdijci največji onesnaževalci

Največja energetska oziroma naftna in premogovna podjetja na svetu, kot so Aramco, državno naftno podjetje Arabije, indijski premogovni velikan Coal India, ameriški naftni velikanki ExxonMobil in Chevron, nizozemsko-britanska naftna družba Shell, francoski TotalEnergies in še nekaj kitajskih energetskih družb, so sodeč po izsledkih raziskave mednarodne agencije za energijo k izpustu v ozračje prispevali več kot 200 milijard ton ogljikovega dioksida v letu 2023, ker je približno polovica vsega izpusta tega toplogrednega plina na svetu.

Če si lahko bolj plastično predstavljamo, to pomeni, da če bi bil savdski naftni velikan Aramco samostojna država, bi bil četrti največji onesnaževalec ozračja, takoj za Kitajsko, ZDA in Indijo, medtem ko je ameriška multinacionalka ExxonMobil odgovorna za toliko izpustov ogljikovega dioksida v ozračje kot vsa Nemčija, ki je na sramotni lestvici največjih držav onesnaževalk na devetem mestu. Med energetskimi podjetji, ki so v državni lasti, je največji onesnaževalec savdski Aramaco s 1839 milijoni ton izpusta ogljikovega dioksida. Na drugem mestu je premogovniški velikan Coal India s 1548 milijoni ton CO₂, tretji je kitajski energetski mogotec CHN Energy s 1533 milijoni ton, na četrtem iranska državna naftna družba National Iranian Oil Company s 1262 milijoni ton, na petem pa spet kitajska skupina Jinneng Group, ki je bila pred dvema letoma odgovorna za izpust 1228 milijonov ton ogljikovega dioksida.

Naftno črpališče savdske družbe Aramco FOTO: Ali Jarekji/Reuters

Med energetskimi podjetji, ki so v zasebni lasti, je največji onesnaževalec ameriški ExxonMobil, ki je odgovoren za izpust 562 milijonov ton ogljikovega dioksida. Drugi je prav tako ameriški naftni velikan Chevron s 487 milijoni ton CO₂, sledi britansko-nizozemski Shell s 418 milijoni ton, na četrtem mestu je francoski TotalEnergies s 359 milijoni ton, na petem mestu te lestvice pa je britanski British Petroleum s 347 milijoni ton izpusta ogljikovega dioksida.

Glede na nenehno povečevanje emisij toplogrednih plinov iz fosilnih goriv kljub vsakoletnim obljubam držav, ki jih sprejemajo na okoljskih srečanjih na vrhu, bo svet zelo težko dosegel cilj zmanjšanja emisij za 45 odstotkov do leta 2030, če se hoče izogniti temu, da bi se ozračje na planetu segrelo za dodatne 1,5 stopinje Celzija, kot so se države podpisnice zavezale pred desetletjem na podnebnem vrhu v Parizu. Da se ta cilj oddaljuje z velikimi koraki, dokazuje tudi to, da sta bili leti 2023 in 2024 rekordno topli, poleg tega pa je tudi zaradi izvolitve Donalda Trumpa v ZDA, ki je napovedal, da bo odstranil vse regulativne ovire za ponovni razmah ameriške naftne industrije, postalo bolj ali manj jasno, da svetovna politika čedalje bolj zanemarja zelo glasna opozorila znanstvenikov o velikih nevarnostih.

Prazne obljube

Mednarodna agencija za energijo je pred štirimi leti začela projekt Carbon Majors, to je spremljanje količine emisij toplogrednih plinov največjih onesnaževalcev ozračja, s ciljem spremljati, ali so zastavljeni cilji o zmanjšanju emisij na svetu do leta 2050 uresničljivi ali ne. In kot ugotavljajo, je vseh 169 največjih energetskih, naftnih, plinskih in premogovniških podjetij, ki jih spremljajo v okviru projekta Carbon Majors, leta 2023 pravzaprav povečalo emisije toplogrednih plinov.

Emmett Connaire, analitik iz skupine InfluenceMap, ki pripravlja poročilo v okviru projekta Carbon Majors, je pred dnevi za Guardian dejal, da »je kljub vsem danim okoljevarstvenim obljubam majhna skupina največjih svetovnih proizvajalcev občutno povečala svojo proizvodnjo in s tem količino emisij. Poročilo in raziskave kažejo na negativni učinek teh podjetij na podnebno krizo, kar kliče k ukrepom, ki bi prisilili ta podjetja k odgovornemu početju.«

Termolektrarna na premog Hunter Power Plant v mestu Castle Dale v ameriški zvezni državi Utah FOTO: Jim Urquhart/Reuters

Da imajo lahko podatki iz projekta Carbon Majors tudi pravne posledice, dokazujeta ameriški zvezni državi New York in Vermont, ki sta sprejeli zakonodajo, ki od proizvajalcev fosilnih goriv zahteva kompenzacijo za škodo, povzročeno okolju. Poleg tega so ti podatki lahko opora proti morebitnim obtožbam proti vodilnim v naftnih oziroma energetskih korporacijah zaradi zavajanja javnosti o njihovem početju. Tako je znana tožba okoljevarstvene organizacije ClinetEarth's proti ameriškemu gigantu BlackRock, ker naj bi zavajal investitorje o okoljevarstvenih naložbah, ki so se pozneje izkazale za naložbe v fosilna goriva.

Podatki iz projekta Carbon Majors prikazujejo količino emisij ogljikovega dioksida, ki ga je industrija na svetu izpuščala v ozračje že od leta 1854 pa vse do predlani. Kot je mogoče videti iz podatkov, je za dve tretjini emisij toplogrednih plinov od začetka industrijske revolucije sredi 19. stoletja odgovornih 180 podjetij, od katerih jih le 11 ne obratuje več.