Dan slovenskega lesarstva v znamenju digitalizacije, geopolitičnih izzivov in povečanja dodane vrednosti
Ljubljana, 12. marca - Les je naravno bogastvo, ki ga v Sloveniji še vedno ne izkoriščamo dovolj. Razmere se sicer izboljšujejo, vendar je slovenska lesnopredelovalna industrija zaradi nizke stopnje digitalizacije, geopolitičnih izzivov in prenizke dodane vrednosti še vedno pred velikimi izzivi, so poudarili udeleženci Dneva slovenskega lesarstva.
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Vodja sektorja za spodbujanje podjetništva in tehnološkega razvoja pri Spirit Slovenija Irena Meterc.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Odprta razprava z vključevanjem občinstva: Izzivi dvojne tranzicije in odpornosti.
Direktor podjetja Alples Primož Lušina.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Odprta razprava z vključevanjem občinstva: Izzivi dvojne tranzicije in odpornosti.
Vodja razvoja in trajnosti v podjetju Lumar IG Nataša Teraž Krois.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Odprta razprava z vključevanjem občinstva: Izzivi dvojne tranzicije in odpornosti.
Vodja razvoja in trajnosti v podjetju Lumar IG Nataša Teraž Krois.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Odprta razprava z vključevanjem občinstva: Izzivi dvojne tranzicije in odpornosti.
Direktor družba M Sora Aleš Ugovšek.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Odprta razprava z vključevanjem občinstva: Izzivi dvojne tranzicije in odpornosti.
Profesor Primož Oven z oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Odprta razprava z vključevanjem občinstva: Izzivi dvojne tranzicije in odpornosti.
Profesor Primož Oven z oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Odprta razprava z vključevanjem občinstva: Izzivi dvojne tranzicije in odpornosti.
Mojca Markizeti iz Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Odprta razprava z vključevanjem občinstva: Izzivi dvojne tranzicije in odpornosti.
Mojca Markizeti iz Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Odprta razprava z vključevanjem občinstva: Izzivi dvojne tranzicije in odpornosti.
Namestnik direktorja družbe Jelovica hiše Tomaž Rogelj.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Odprta razprava z vključevanjem občinstva: Izzivi dvojne tranzicije in odpornosti.
Namestnik direktorja družbe Jelovica hiše Tomaž Rogelj.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Odprta razprava z vključevanjem občinstva: Izzivi dvojne tranzicije in odpornosti.
Namestnik direktorja družbe Jelovica hiše Tomaž Rogelj.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Odprta razprava z vključevanjem občinstva: Izzivi dvojne tranzicije in odpornosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Odprta razprava z vključevanjem občinstva: Izzivi dvojne tranzicije in odpornosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Odprta razprava z vključevanjem občinstva: Izzivi dvojne tranzicije in odpornosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
V. d. direktorice Javne agencije Spirit Tamara Zajec Balažič.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
V. d. direktorice Javne agencije Spirit Tamara Zajec Balažič.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
V. d. direktorice Javne agencije Spirit Tamara Zajec Balažič.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljanska, Gospodarsko razstavišče.
Dan slovenskega lesarstva, ki sta ga pripravila ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter agencija Spirit.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Med drugim so izpostavili pomen prehoda panoge na dveh področjih, in sicer digitalnem in trajnostnem. Omenjeni, dvojni prehod v lesni panogi zahteva usklajeno delovanje vseh deležnikov, pri čemer morajo biti podjetja proaktivna pri vlaganjih in strateškem razmisleku o prehodu, razvojno raziskovalne institucije morajo zagotavljati učinkovit prenos znanja, država pa zagotoviti ugodno okolje s finančno podporo in ustrezno zakonodajo. Le s skupnimi napori bo mogoče pospešiti prehod ter zagotoviti večjo odpornost panoge na prihodnje izzive, je bilo slišati.
Dejan Židan, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport
Slovenija je del evropskega trga, na katerega smo ponosni. Vemo pa, da če naredimo štiri izdelke, lahko samo enega od teh prodamo v Sloveniji, ostalo je potrebno prodati izven Slovenije in seveda je primarni trg tisti, ki nam je blizu, to pa je EU. Zato smo zainteresirani, da gre EU dobro. Na žalost v tem trenutku trendi niso želeni, zato je potrebno hitro ukrepati. Paketi ukrepov se pripravljajo, pri čemer bo prvi del ukrepov namenjen t.i. debirokratizaciji oz. zmanjševanju raznih ovir. Ocena Evropske komisije je, da s predlogi, o katerih se bomo pogovarjali že naslednji teden, lahko zmanjšamo obremenitev gospodarstva na splošno za 25 odstotkov, majhnega in srednjega, ki je tudi ogrodje slovenskega in evropskega gospodarstva, pa celo za 35 odstotkov. Drugi ukrep je boljše poenotenje notranjega trga. Če imamo skupni trg zato, da ta lahko deluje, morajo biti pravila povsod enaka. Ker trenutno temu ni tako, na ravni EU izgubljamo do 10 odstotkov bruto domačega proizvoda. Naslednje spremembe pa so vezane na odgovor, kaj je potrebno narediti, da znanje, inovacije in patente, ki jih v Evropi in tudi Sloveniji imamo, bolje prenesemo v gospodarstvo. To je pa tudi odgovor, kaj je potrebno v Sloveniji narediti še hitreje. Imamo namreč že podjetja, ki tudi z javnim denarjem v svojo proizvodnjo prenašajo nove rešitve, nove ideje. Ta podjetja so tudi nadpovprečno uspešna in s temi podporami moramo nadaljevati tudi v prihodnjem obdobju. Glede upravljanja z gozdovi pa želimo, da je posek takšen kot mora biti. Trenutno imamo devet milijonov kubičnih metrov letnega prirasta. Če ne posekamo dovolj gozda, pomeni, da les v gozdu stari in je slabše kvalitete. Zato je potrebno zviševati posek in potem čim večji del tega porabiti. Slovenska proizvodnja pohištva, pa tudi stavb in ostalega, kar je povezano z lesom, je začela naraščati, imamo pa še veliko rezerv. Da bi jih lahko izkoristili, pa potrebujemo znanje, zato je zelo dober trenutni trend, da se število mladih, ki se vpisujejo v lesarske šole, povečuje. To je pa tisto, kar daje največje upanje, in sicer da razvijamo novo znanje, nove strokovnjake, ki bodo lahko načrte, pa tudi javna sredstva.
Tamara Zajec Balažič, v.d. direktorice agencije Spirit Slovenija
Spirit Slovenija že več kot 10 let podpira različne promocijske aktivnosti, povezane z lesom in lesarsko panogo, med drugim tudi vsa inovativna slovenska podjetja, ki se ukvarjajo z lesom. V takšni ali drugačni obliki smo v tujini spremljali številna slovenska podjetja, bodisi prek delegacij bodisi prek sejmov. Posebno pozornosti v zadnjem času namenjamo mladim, predvsem študentom in dijakom, ki jih želimo navdušiti za les in karierne možnosti v lesarski panogi. Vsekakor si bomo pa tudi vnaprej prizadevali, da bomo podpirali uporabo lesa, promocijo lesa in pa tudi podpirali podjetja iz lesne panoge pri internacionalizaciji.
Janez Rihter, Rihter hiše
Zaenkrat nam proizvodnja montažnih hiš kar lepo teče, tako da nekih pretresljivih situacij še ni, je pa seveda ta splošna težava, ki ji pravimo pridobivanje gradbenih dovoljenj. Občasno nas pesti tudi pomanjkanje delovne sile, ki jo čuti vso gospodarstvo. Trenutno so ključni izzivi v panogi napredne tehnologije in digitalizacije. V našem podjetju se s tem aktivno ukvarjamo že vrsto let. Gre za zelo zahtevno področje, ker je digitalizacija na področju gradbeništva - mi smo na nek način gradbinci - kompleksna. Dneva slovenskega lesarstva se vedno veselimo in se ga tudi vsakič udeležimo. Gre za dan, ko se sreča naša branža, naši kolegi in naši konkurenti. Na srečanju dobimo veliko dobrih informacij, zato je dogodek potrebno obdržati. Zame je dan slovenskega lesarstva pomemben tudi zaradi povezovanja. Tega je v slovenski industriji premalo, vsi skupaj smo majhni, zato je povezovanje pozitivno in nujno potrebno.
Primož Lušina, direktor podjetja Alples
Digitalizacija je trenutno največji izziv pohištvene branže. Ta namreč prihaja v vse pore panoge, od prodajnih kanalov do obvladovanja podatkov skozi cel proizvodni proces. Pohištvena branža v Sloveniji je bila kar nekaj časa zapostavljena, zaradi tega smo v bistvu tudi najbolj perspektiven in najboljši kader raje izgubili, kot ga pridobivali. Z digitalizacijo pa so potrebe po izobraženem kadru zmeraj večje. Tu pa pridemo do prej omenjenega izziva, ki pa je hkrati tudi priložnost. Če nam bo digitalizacija uspela, bomo imeli konkurenčno prednost, s tem pa tudi višjo dodano vrednost.
Bernard Likar, svetovalec na Lesarskem grozdu
Lesarski grozd praznuje 25. obletnico delovanja. Grozd deluje povezovalno, saj podjetja podpiramo na številnih področjih, tudi pri usposabljanju. Tako imamo npr. kompetenčni center prek katerega podjetja pridobivajo nova znanja, poleg tega pa jih prek centra poskušamo vključevati tudi v razvojne projekte, ne samo domače, ampak tudi mednarodno. Podjetja so tako v stiku s temi, bi rekel dogajanji in znanji, ki so pač razvijajo naprej. Slovenska lesarska podjetja so generalno gledano tehnološko zelo dobro opremljena in tudi znajo stvari zelo kakovostno narediti, problem imamo pri prodaji. Še vedno nam manjka neke dodane vrednosti na področju prodaje, pa tudi poguma da gredo na pot bolj trajnostnega gospodarstva.
Matteo Grigolini, svetovalec pri analitski hiši CSIL
Evropski trg pohištva je šel v zadnjih dveh letih skozi velike izzive. Na eni strani je prišlo do zmanjšanja kupne moči potrošnikov zaradi inflacije, poleg tega pa je bil stanovanjski trg precej šibak. Stanovanjski trg je namreč precej povezan s povpraševanjem po pohištvu povsod po svetu, tudi v Evropi. In zaradi zdaj višjih obrestnih mer so bili posli na tem področju v EU precej bolj skromni. Poleg tega imamo tudi konflikte blizu Evrope, vse to pa je prineslo zmanjšanje povpraševanja po pohištvu, predvsem v letu 2023, trg pa je po naši preliminarni oceni upadal tudi lani. Po drugi strani pa v zadnjem času beležimo kar nekaj pozitivnih signalov. Realne plače so se povečale, morda ne toliko, da bi nadomestile padec kupne moči v zadnjih letih, vendar menim, da se bo to odrazilo na porabi. Pozitivno je tudi to, da stanovanjski sektor kaže znake okrevanja. Kljub temu pa moramo počakati na drugo polovico leta, da bomo dali bolj natančne napovedi. Nedavna napoved ameriške administracije o možnih evropskih ciljih glede evropske proizvodnje v ZDA je povzročila dodatno negotovost za evropsko gospodarstvo in evropske potrošnike, kar bi lahko negativno vplivalo tudi na pohištveno industrijo.