Škandal sega v leto 2022, ko je italijanski časnik Domani razkril, da je Guido Crosetto – takrat na novo imenovani minister za obrambo – med letoma 2018 in 2021 zaslužil približno 2,3 milijona evrov s poslovanjem z orožarskimi podjetji, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem navzkrižju interesov.

Crosetto se je na poročanje časnika pritožil, preiskava, ki je sledila, pa je pripeljala do Pasquala Striana, uslužbenca italijanske finančne policije Guardia di Finanza, ki je delal tudi za Nacionalni direktorat za boj proti mafiji (DNA).

Preiskovalci so ugotovili, da je Striano med novembrom 2019 in novembrom 2022 v uradnih podatkovnih bazah opravil več deset tisoč iskanj. Številna so bila le del njegove službe, a je tožilec Raffaele Cantone v četrtek opozoril, da njegova ekipa preiskuje približno 800 morebitnih spornih iskanj v povezavi s 165 ljudmi.

Dodal je, da je Striano obtožen nezakonitega dostopanja do informacij in njihove objave. Preiskava je usmerjena tudi proti tožilcu Antoniu Laudatiju, ki je osumljen, da je Striana večkrat zaprosil za informacije, in proti štirim novinarjem. Trije od njih sodelujejo s časnikom Domani.

Italijanski časnik je sporočil, da je trojica med drugim obtožena razkrivanja skrivnosti, za kar jim grozi pet let zapora. Preiskavo je označil kot grožnjo svobodi tiska.

Na škandal so se ogorčeno odzvali tudi številni politiki v Italiji. "Zelo resno je, da v Italiji obstajajo uradniki, ki svoj čas namenjajo za kršenje zakona s preverjanjem navadnih državljanov in posredovanjem teh informacij novinarjem. Takšna uporaba podatkovnih zbirk ni povezana s svobodo tiska," je dejala italijanska premierka Giorgia Meloni.

Desna stranka Liga podpredsednika italijanske vlade Mattea Salvinija je prepričana, da je to "nezakonito vohunjenje v sovjetskem slogu". Vodja levosredinske Demokratske stranke Elly Schlein pa je dejala, da je to "škandal brez primere". "Ključnega pomena je, da se takšne stvari ne ponovijo," je dodala.