Asteroid na poti k nam: kaj, če nas zadene?

Ameriška astronavtka Sunita Williams, ki ima tudi slovenske korenine, bi morala na mednarodni vesoljski postaji ostati 10 dni, a je zaradi zapleta v vesolju ujeta že devet mesecev. Zasebno vesoljsko podjetje najbogatejšega Zemljana Elona Muska SpaceX je s srede na četrtek prestavilo načrtovano izstrelitev rakete, ki bi poskrbela za njeno vrnitev na Zemljo.

Medtem ko se Williamsova po nepričakovano dolgem bivanju v vesolju pripravlja na vrnitev, se znanstveniki po svetu ukvarjajo tudi z drugimi vesoljskimi izzivi – dva največjih sta spremljanje in obramba pred asteroidi. Proti Zemlji leti večji asteroid. Kaj bi se zgodilo, če bi nas zadel?

"Če je velik 40 metrov, potem bi bilo razdejanje majhno, če pa je velik 90 metrov, pa bi bilo lahko seveda resnejše," je dejala astrofizičarka, profesorica in raziskovalka na Univerzi v Novi Gorici Andreja Gomboc.

Profesor astronomije in astrofizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko Tomaž Zwitter je pojasnil: "Če bi nas nekaj lahko ogrozilo, potem vnaprej razmislimo, kako se temu izogniti. In tukaj gre točno za to zgodbo, skratka, gre za neke vrste preventivno delovanje."

"Ob tej tehnologiji, ki jo imamo, jaz mislim, da vsaj v tem obdobju Zemljanov ne bi smelo skrbeti," pa pomirja vodja Slovenske vesoljske pisarne Tanja Permozer.

Asteroid 2024 YR4 je bil prvič opažen 27. decembra 2024, kmalu za tem je bil uvrščen med najbolj tvegane na seznamu groženj Nase in Evropske vesoljske agencije, saj je obstajala možnost, da bi trčil v Zemljo.

"Globalno škodo povzročijo asteroidi, ki so velikosti 10 kilometrov. Recimo, tak asteroid je pred 66 milijoni let zadel Zemljo na polotoku Jukatan in je povzročil takšno spremembo podnebja, da so izumrle živalske vrste, recimo dinozavri," je dodatno pojasnila Gombočeva.

Asteroid, ki se ga je prijel vzdevek "ubijalec mest", je precej manjši, predvideva se, da je velik med 40 in 90 metri. Podobno telo je padlo v Sibiriji leta 1908. Tunguški dogodek je zaznamovala močna eksplozija, udarni val, ki je sledil, je izruval 80 milijonov dreves, ubil na tisoče živali, razbita so bila tudi okna v več kot 60 kilometrov oddaljenem mestu.

"In takrat je porušilo recimo drevje v gozdu velikosti naše Gorenjske. Se pravi, to je lokalna, ampak znatna lokalna škoda. Zdaj, če bi bilo to neko naseljeno območje, kamor bi lahko padlo to telo, bi seveda to območje evakuirali, če je pa to morje, pa zelo verjetno, sicer ne bo nič večjega dol padlo, ampak potencialno je možen cunami, valovi."

Dodal je, da bi v tem primeru prebivalce na obalah Indijskega oceana ali pa Atlantika obvestili, naj bodo pozorni in se preventivno umaknejo od obale. "Ampak kot rečeno, ena proti 60.000, verjetnost je zelo majhna in leta 2028 bomo to vedeli še mnogo točneje," pojasnjuje Zwitter.

"Tukaj obstajajo seveda jasni protokoli, ki so se pravzaprav sprožili že zdaj, decembra, se pravi agencija Združenih narodov, ki koordinira tovrstne aktivnosti. In kaj bi Združeni narodi naredili? Prva stvar je, da bi videli, ali lahko pošljemo – zelo hipotetično, ker zelo verjetno ne bo takega padca – neko sondo, ki bi se zaletela in s tem nekoliko odmaknila. Recimo, sonda DART je bil tak poskus, ki je uspel in je malo premaknil tirnico takšnega asteroida. Druga možnost pa je, kot sva rekla, ko enkrat vemo, kdaj in kam bo padlo, umaknemo prebivalce in tako je človeških žrtev nič ali pa malo," je razložil.

Možnosti je veliko, vprašanje pa je, koliko časa bi imeli. Kar se tiče asteroidov, poznamo večino tistih, ki so večji od enega kilometra in bi lahko povzročili resnejšo škodo. Manjših ne poznamo še vseh, ampak imamo dobre projekte pregledovanja neba, ki jih bodo odkrili v prihodnjih nekaj letih. 

"In zaenkrat med vsemi znanimi asteroidi ne kaže, da bi v naslednjih 100 letih Zemlji grozil kakšen večji, resnejši trk. Druga zgodba pa so kometi, ki prihajajo iz večjih globin Osončja in jih ne poznamo tako dobro, ker pač ne kometi ne asteroidi ne oddajajo lastne svetlobe, ampak le odbijajo sončno svetlobo in potem, če so zelo daleč od nas, od Sonca, potem tudi odbijajo zelo malo te svetlobe in jih težko zaznamo. Tako da kometi načeloma so lahko nevarnost, lahko kakega zanese proti Zemlji in ga lahko opazimo tik pred zdajci, mogoče kakšno leto pred trkom. Ampak seveda verjetnost za to je majhna," je rekla Andreja Gomboc.

Slovenija je z letošnjim letom postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije, kljub svoji majhnosti pa tudi naša država sodeluje pri aktivnem varovanju našega planeta.

"Slovenija sodeluje v posebnem programu Security From Space, to pomeni, da se vse, kar prihaja iz vesolja, zaznava, kontaktiramo z ESO, sodelujemo tako pri preventivnih ali pa mogoče postoperativnih zadevah, skratka smo v stiku, tesnem stiku z ESO. Absolutno pa sodelujemo s tehnologijami, materiali, karkoli je potrebno, bo potrebno, pri katerikoli aktivnosti v vesolju, ki bi ogrožala Zemljo, bomo sodelovali, seveda," je dejala Permozerjeva.

Najnovejši podatki kažejo, da nas bo asteroid 2024 YR4 leta 2032 zgrešil. Pa je s tem nevarnosti res konec? Približno 1700 objektov velja za tvegane, saj se bodo v prihodnosti razmeroma približali Zemlji. Zanje velja majhna, vendar ne povsem izključena verjetnost trka.

Kje so bila v Sloveniji bližnja srečanja s kamninami iz vesolja? 

Leta 1908 je na ozemlje Slovenije padel prvi znan meteorit. Zadel je vas Avče v dolini Soče.

"Pri nas si lahko ogledate, ne samo ogledate, ampak tudi primete v roke odlitke treh meteoritov, ki so padli na slovenska tla. Jaz držim v rokah meteorit, ki je padel v okolici Avč," je povedala koordinatorka v Centru Noordung Monika Tisel.

Do leta 2020 so na ozemlje Slovenije padli štirje meteoriti. Poleg Avč še na Jesenice, Javorje in Jezersko. "Recimo, meteorit iz Jezerskega je pa 20 let počival v kleti enega pohodnika, ki ga je našel in pobral, ker se mu je zdel zanimiv," je dodala.

Meteorit je sestavljen iz težjih kovin in ima bistveno večjo gostoto od zemeljskih kamnin.

"Tudi če bi padel bistveno manjši kamen kot tale na našo glavo, prileti to z zelo visokimi hitrostmi. In to posledično pomeni zelo, zelo močan udarec, tako da v idealnem primeru si želimo, da ti kamni izgorijo v atmosferi in ga vidimo kot utrinek," je pojasnila Tislova.

Čeprav je Slovenija na Zemlji majhna, lahko rečemo, da je velika v vesolju. Imamo močan vesoljski sektor in smo po podatkih Slovenske vesoljske pisarne ena od 49 držav na svetu, ki ima v vesolju tudi svoj satelit.

S prvim januarjem letos pa smo postali tudi polnopravni člani Evropske vesoljske agencije. V zadnjem desetletju se povečujejo število, kakovost in vpliv slovenskih podjetij ter raziskovalnih ustanov, ki se ukvarjajo z vesoljskimi dejavnostmi. 

"Imamo podjetja, ki so prisotna globalno, tako kot sem rekla, na opazovanju Zemlje, na tehnologijah, na vesoljski medicini, skratka res imamo prebojne nišne produkte, storitve in s tem dokazujemo, da smo lahko del velikih, da smo del tega elitnega sektorja, če lahko tako rečemo," je še dejala Permozerjeva.