Zakon o evidencah: sindikati zagrozili s Sodiščem EU, Mesec jih vabi na sestanek

Ministrstvo za delo je za pretekli petek, potem ko se je 20. februarja izteklo trimesečno poskusno obdobje za izvajanje novele zakona o evidencah, sklicalo usklajevalni sestanek socialnih partnerjev. Delodajalci so na srečanju vztrajali, da naj novembra uveljavljene spremembe veljajo le za kršilce, sindikati pa so sestanek kmalu protestno zapustili. 

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je danes na novinarski konferenci v Ljubljani spomnila, da je bil namen vladne novele zakona vzpostavitev učinkovitega nadzora na področju 40-urnega delovnika, odmorov in počitkov in drugih pravic, ki jih delavcem sicer zagotavlja zakon o delovnih razmerjih. Inšpektorat RS za delo je namreč več let opozarjal, da brez ustreznih evidenc nadzor ni mogoč in da kršilcev posledično ni mogoče kaznovati.

Kot je ponovila, je bila novela usklajena na ravni Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), današnje dogajanje pa po njenem potrjuje, da je "denar res sveta vladar". Obetajo se namreč spremembe po meri delodajalcev, ki so julija 2022 izstopili iz ESS, "lobiranje pa jim gre bistveno bolje kot pogajanja", je ocenila.

Sindikalna stran ima občutek, da so delodajalci ves čas v prednosti, da si v ločenih pogovorih z vlado v naprej zagotavljajo obljube in zaveze, ji je pritrdil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Po njegovih besedah je bilo tako tudi na petkovem sestanku socialnih partnerjev o spremembah zakona o evidentiranju delovnega časa. Ne le, da je bil na strani delodajalcev državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Dejan Židan, naklonjen ji je bil tudi minister za delo Luka Mesec. "Za nas je to absolutno nesprejemljivo. Nismo si uspeli zagotoviti enakega položaja, zato smo zapustili pogajanja," je popisal.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je poudaril, da je ministrstvo za delo pripravilo več predlogov rešitev, ki jih sindikati niso videli, prav tako ne vedo, kaj o njih menijo na inšpektoratu, ki da je ključen deležnik pri spreminjanju zakonodaje o evidentiranju delovnega časa. "To je primer, kako se ne vodi socialnega dialoga," je bil kritičen.

Sindikati pričakujejo, da se spremembe uskladi na ravni vseh socialnih partnerjev, četudi bi bilo za to potrebnega več napora in časa. "ESS ne deluje, ne sme pa biti to izgovor, da se socialnih partnerjev ne obravnava enakopravno, da se ne išče konsenza," je ocenil in izrazil prepričanje, da je soglasje mogoče najti. 

Delodajalci so z močno aktivnostjo dosegli vzpostavitev občutka, da je zakon odveč, praksa na terenu pa kaže, da mu ne zaposleni ne delodajalci na "tretji ali četrti ravni" ne nasprotujejo, je nadaljeval podpredsednik Zveze delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost Albert Pavlič. Zakon bi bilo treba ne le ohraniti, temveč ga še nadgraditi v korist delavcev, ga je dopolnil predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf. 

Minister Mesec je sicer v petek zvečer v naši oddaji povedal, da razmišljajo o več mogočih spremembah zakona, med drugim bi ne le evidentiranje odmora za malico, temveč tudi evidentiranje časa prihoda in odhoda z dela lahko v prihodnje obveljalo le za kršilce zakonodaje.

To je za sindikalno stran nesprejemljivo, saj da je vpisovanje prihoda in odhoda z dela ključno, da se ugotovi kršitve. Če kršitev ne moreš ugotoviti, ne moreš ugotoviti kršilcev, so bili danes ostri predstavniki delojemalcev. Tovrstna sprememba bi tako pomenila povratek nazaj v čas pred sprejetje zadnje novele, se bojijo.

Če bodo sprejete neusklajene spremembe zakona, sindikati žugajo s tožbo na Sodišču EU. To je namreč v preteklosti že odločilo, da mora biti beleženje podatkov o delu urejeno na način, da so evidence jasne. Ena od možnosti je tudi, da bi inšpektorat za delo zasuli s kršitvami, je mogoče nadaljnje korake v imenu sindikalnih central danes povzela Jerkičeva.

Mesec: S sindikati si glede evidenc nismo tako narazen, vabim jih na nov sestanek

Mesec je ob robu zasedanja ministrov za delo in socialno politiko v Bruslju dejal, da je šla vlada pri zadnjih spremembah zakona o evidentiranju delovnega časa, ki se uporabljajo od novembra lani, "maksimalno v prid zaščite delavcev".

Bistvena novost v noveli je po njegovih besedah ta, da lahko kolektiv zaposlenih ali Inšpektorat RS za delo tam, kjer se delavci pritožujejo, da delajo tudi po 300 ur na mesec, pa se jim opravljenega dela ne beleži pošteno in zanj niso v celoti plačani, zahteva uvedbo elektronskega evidentiranja. A po drugi strani so se v vladi z novelo "precej po nepotrebnem zapletli v vprašanje, ali morajo vsa ostala podjetja beležiti delovni čas".

Vladna novela namreč podjetjem ob že prej nujnem vodenju evidenc o številu opravljenih ur in nadur narekuje še vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela, izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom, ure v drugih posebnih pogojih dela ter ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času.

Kot je dejal minister, tovrstno evidentiranje uvajajo številne evropske države, z januarjem letos je v veljavi tudi v Nemčiji. A v Sloveniji je taka ureditev naletela na velik odpor, zato so se v vladi odločili za vnovične spremembe zakona. Sam predlaga, da bi morali prihod in odhod z dela ter odmor evidentirati le kršitelji.

"Mislim, da moramo v tistih kolektivih, kjer so odnosi urejeni, pustiti, da sami urejajo odnose, v tistih kolektivih, kjer so ljudem pravice kršene, pa nastopiti najostreje," je podčrtal.

Kritike sindikatov, da je vpisovanje prihoda in odhoda z dela ključno, da se ugotovi kršitve, ter da se v primeru, da se teh ne more ugotoviti, ne more ugotoviti niti kršiteljev, je zavrnil.

"Evidence delovnega časa so vsa podjetja v Sloveniji obvezana voditi od leta 2006 in te evidence vsebujejo marsikaj, od tega, koliko ur je kdo delal, do tega, ali gre za nočne ure in tako naprej /.../. Če delovni kolektiv presodi, da je evidenca, ki jo podaja delodajalec, lažna, da njihove ure niso izplačane, lahko po zadnji noveli zahteva uvedbo elektronske evidence, če bo ta predlog, ki sem ga podal, sprejet, pa bo lahko zahteval tudi beleženje dela 'od-do', malice in tako naprej," se je odzval Mesec.

Prepričan je, da s sindikati vsebinsko niso tako narazen, kot je bilo slišati na današnji novinarski konferenci reprezentativnih sindikalnih central, zavrnil je tudi njihove navedbe, da vlada in on sam dajejo prednost delodajalcem.

"Mislim, da je ta optika, ali sem naklonjen delodajalcem ali sindikatom, povsem napačna. Mi se moramo pogovoriti o tem, kakšno ureditev bi želeli imeti v državi, kakšna ureditev je življenjska in kakšna ureditev na drugi strani ščiti pravice delavcev. Če se bomo pogovarjali na ta način, bomo brez problema prišli do rešitve," verjame.

Predstavnike delojemalcev zato vabi na nov pogovor. Medtem se bodo o možnih spremembah posvetovali tudi v koaliciji, je napovedal. Vsa srečanja naj bi bila izvedena še ta teden.

V sindikalnih centralah pa so danes napovedali, da bodo v primeru, da bodo spremembe zakona o evidentiranju delovnega časa sprejete mimo njih, vložili tožbo na Sodišče EU. To je namreč v preteklosti že odločilo, da mora biti beleženje podatkov o delu urejeno na način, da so evidence jasne.