Poljaki zahtevajo spremembo poti, večino glasov namenili opoziciji

Predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose Bojan Grobovšek je izide volitev pozdravil kot dobre tako za Poljsko kot za EU, saj Varšava po njegovi oceni najverjetneje ne bo več ovirala delovanja unije. Pri tem bo odslej Madžarska tako veliko bolj osamljena.

"Vlada, ki jo bo vodil Tusk, se ne bo šla nekega suverenizma, temveč bo sodelovala," je ocenil. Poudaril je, da je Poljska ena najpomembnejših, če ne celo najpomembnejša slovanska članica EU, nenazadnje pa tudi pomembna gospodarska partnerica Slovenije.

Po besedah Grobovška je sicer še prezgodaj ocenjevati, ali se bo potencialna Tuskova vlada strinjala z uredbami Bruslja, predvsem na področju migracij. Vendar pa je jasno, da bo v nasprotju z dosedanjo vlado odprta za dialog z EU. "Ne bo a priori nestrinjanja z njene strani in to je že korak naprej," je dejal.

Da bo morebitna menjava vlade v Varšavi nekaj pozitivnega, je sogovornik poudaril tudi v luči vojne v Ukrajini. Kot je dejal, bo namreč Poljska ob menjavi vlade najverjetneje še naprej aktivno podpirala Ukrajino, potem ko je bila pomoč ukrajinske sosede v zadnjem času vse bolj pod vprašajem, predvsem zaradi spora glede uvoza ukrajinskega žita.

Po besedah Grobovška tri stranke, ki naj bi tvorile prihodnjo poljsko vlado – poleg Tuskove KO še sredinsko zavezništvo Tretja pot in levičarska Nova Levica – kljub temu, da so njihovi programi drugačni, združuje nasprotovanje stranki PiS, kar je lahko "močan integracijski faktor".

"Dejstvo je, da so vse tri stranke vendarle proevropske. Razlike so, je pa res, da so se te tudi skalile v času, ko je za velik del volivcev na Poljskem postala politika dosedanje vlade nemogoča," je dejal Grobovšek. Ob tem je opozoril, da je domet nove vlade glede sprememb, ki naj bi jih prinesla, trenutno težko napovedati.

Kljub temu pa gre po mnenju Grobovška pričakovati spremembe vsaj pri vprašanju umetne prekinitve nosečnosti. Legalizacijo splava je namreč pred volitvami napovedal tudi Tusk.

"Zelo veliko žensk, ki doslej niso volile, je šlo prvič volit in to ravno zaradi politike dosedanje vlade do prekinitve nosečnosti, do žensk nasploh," je pojasnil sogovornik. Obenem je posvaril, da utegne nova poljska konservativna opozicija na številnih področjih še vedno prekrižati načrte novi vladi. Ob tem je izpostavil dejstvo, da ima katoliška cerkev na Poljskem velik vpliv.

"Če ne bo prišlo do sprememb tozadevno, potem bo to precejšnja politična katastrofa za Tuska," je sklenil Grobovšek.

Komu mandat za sestavo vlade?

Po podatkih poljske volilne komisije je Tuskova stranka KO osvojila 30,7 odstotka glasov. Potencialno koalicijo bo predvidoma sestavila s sredinskim zavezništvom Tretja pot, ki je dobilo 14,4 odstotka glasov, in levičarsko Novo Levico, ki jo je podprlo 8,61 odstotka volivcev.

V skladu z izidi bodo poslanci omenjenih treh strank zasedli 248 sedežev v 460-članskem parlamentu v Varšavi. PiS jih bo medtem zasedla 194, večine pa ji ne more zagotoviti niti zavezništvo s petouvrščeno skrajno desno Konfederacijo. Ta je prejela 7,16 odstotka glasov in bo dobila 18 sedežev v parlamentu.

PiS je kljub izgubi večine napovedala, da bo poskušala sestaviti vlado pod vodstvom zdajšnjega premierja Mateusza Morawieckega. Poljski predsednik Andrzej Duda, zaveznik PiS, sicer še ni sporočil, ali bo mandat za sestavo vlade najprej podelil PiS kot zmagovalki volitev ali KO kot drugouvrščeni. Se je pa državljanom zahvalil za visoko volilno udeležbo, ki je bila nekaj več kot 74-odstotna.

V skladu s poljsko ustavo mora Duda v 30 dneh po volitvah sklicati sejo parlamenta. Nato ima 14 dni časa, da predlaga kandidata za predsednika vlade, ki mora nato v 14 dneh pridobiti zaupnico v parlamentu, navaja spletni portal Politico. Rezultat volitev bi sicer lahko pomenil preobrat v poljski politiki od suverenistične vizije razvoja države k bolj proevropski.

Poleg volitev je v nedeljo na Poljskem potekal tudi posvetovalni referendum, na katerem so Poljaki glasovali o tem, ali se strinjajo s privatizacijo podjetij v državni lasti, zvišanjem upokojitvene starosti na 67 let, odstranitvijo ovir na poljski meji z Belorusijo in solidarnostno shemo EU o prerazporejanju migrantov. Rezultat referenduma je zaradi prenizke udeležbe neveljaven, je danes sporočila poljska volilna komisija.

Kot je navedla, je glasovalo 40,91 odstotka volilnih upravičencev, za veljavnost referenduma pa bi jih moralo svoj glas oddati več kot 50 odstotkov, poroča poljska tiskovna agencija PAP. Opozicija je referendum sicer bojkotirala in tako poskušala doseči neizpolnitev kvoruma.