Poslanska skupina Svobode je vlado pozvala, naj prizna Palestino. A hkrati dodala, da naj ta korak naredi skupaj s prvo skupino držav EU. Ob tem se postavlja več vprašanj: med drugim, zakaj ni s predlogom za priznanje prišla vlada sama in zakaj Slovenija zopet čaka na druge države. Premier Robert Golob prav, da je sam za priznanje Palestine.
“Nismo več pripravljeni nemočno spremljati te morije, zato pozivamo vlado, da prizna Palestino kot neodvisno in suvereno državo v mejah pred izraelsko okupacijo leta 1967 in s tem izmučenemu in nezaščitenemu palestinskemu narodu sporoči, da se ne strinjamo, da se Izrael tako neusmiljeno znaša nad njimi.” Tako je v najnovejši pobudi vladi zapisala največja koalicijska poslanska skupina Svoboda.
Izpostavila je še, da “čakanje na pravi trenutek v zgodovini za priznanje Palestine ni več primeren odgovor”. A hkrati dodala, da naj slovenska vlada ta korak naredi “skupaj s prvo skupino držav Evropske unije”.
Ob tem se poraja vprašanje, zakaj predloga za priznanje Palestine ni pripravila vlada, ki jo vodi prvak Gibanja Svoboda Robert Golob, temveč jo k priznanju poziva največja koalicijska stranka. Prav tako se postavlja vprašanje, zakaj Slovenija spet čaka, da bi se za priznanje odločilo več članic EU skupaj. Kot je znano, je nujni skupni nastop v preteklosti izpostavljalo že več vlad, a do takšnega dogovora ni prišlo. Gre torej pri tokratni pobudi poslancev Gibanja Svobode (predvsem) za nabiranje političnih točk?
Levica: Ni treba čakati na druge
“V Levici pričakujemo, da bo vlada predlog za priznanje Palestine nemudoma pripravila in ga poslala v državni zbor, saj priznanje, glede na vse podane pobude, v tem trenutku podpira absolutna parlamentarna večina,” se je na pobudo poslancev Svobode odzval vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec, ki je bil leta 2014 predlagatelj pobude za priznanje Palestine. Ob tem je poudaril, da priznanje samostojnosti in suverenosti palestinske države ni zgolj simbolno dejanje, temveč je ena od osnovnih predpostavk za razreševanje bližnjevzhodne krize.
Vatovec ne vidi potrebe, da Slovenija pri priznanju čaka na skupino enako mislečih držav. “Slovenija je nestalna članica varnostnega sveta ZN, poleg tega ima zgodovinsko in moralno dolžnost, da ta korak naredi brez čakanja na druge,” je izpostavil.
Po besedah poslanke Svobode Tereze Novak je želela največja poslanska skupina s svojo pobudo sporočiti, da ima vlada, ko se bo o priznanju Palestine dogovorila z drugimi članicami EU, ki tudi razmišljajo o tem, za priznanje podporo v državnem zboru. “V resnici moramo vsi in ne le v Sloveniji narediti več za mir na Bližnjem vzhodu. Mi podpiramo in apeliramo za dogovor znotraj EU, s čimer bomo dali jasno sporočilo palestinskemu narodu,” je poudarila Tereza Novak.
O tem so se, kot je dejala, s premierjem Robertom Golobom že večkrat pogovarjali. “Tudi njemu se je zdelo primerno, da damo takšno sporočilo,” je povedala. In dodala, da je v Sloveniji veliko ljudi, ki menijo, da je treba glede Palestine nekaj narediti. “Naš doprinos je, da damo vedeti, da smo za priznanje Palestine, ko bo čas za to.”
Na naše vprašanje, zakaj Slovenija čaka na druge države in torej Palestine ni sposobna priznati sama, je Tereza Novak odgovorila, da po njihovih informacijah pogovori o priznanju trenutno potekajo še v kar nekaj evropskih državah, skupna pobuda pa bo imela večji vpliv. Spomnimo, da je pred dnevi to, da bo v parlamentu predlagal priznanje Palestine, napovedal španski premier Pedro Sanchez.
“Ideja je, da vsi, ki razmišljamo o priznanju, stopimo skupaj. Če se to ne bo zgodilo, se bomo zavzeli tudi za samostojno priznanje Palestine. Nismo torej proti samostojnemu priznanju, vemo pa, da ima večji vpliv, če to stori več držav skupaj,” je še dejala Tereza Novak. In zanikala, da je namen najnovejše pobude poslancev Svobode nabiranje političnih točk.
Premier Robert Golob je ob robu zasedanja voditeljev držav članic EU v Bruslju dejal, da je sam za priznanje Palestine. “Politična rešitev je lahko samo ena in to je rešitev dveh držav. To govorimo danes že vsi in to pomeni, da bomo ti dve državi priznali,” je poudaril. Po njegovih besedah je v pobudi poslanske skupine Svoboda jasno navedeno, da bo Slovenija priznanje izpeljala takrat, ko bo imelo to največji učinek na obe strani. “Mogoče bo to že v kratkem,” je dejal Golob. A dodal, da se o tem vprašanju naša država ne bo odločala “čisto sama”. “Danes potekajo pogovori z vrsto prijateljskih enako mislečih držav znotraj EU. Ena od njih je Španija in mislim, da bomo šli skupaj v to priznanje. To bomo naredili tako, da bo mednarodni učinek čim večji,” je še dejal premier.
Naj vlada Roberta Goloba začne postopek za priznanje Palestine, je sicer vodja poslancev Levice Vatovec predlagal že oktobra lani, torej takoj po zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu. Vlada mu je tedaj odgovorila, da bo pri ponovni razpravi o priznanju Palestine treba poleg notranjepolitičnih dejavnikov v Sloveniji temeljito preučiti predvsem razmere v Palestini, Izraelu in v širši regiji ter ovrednotiti posledice priznanja. “Republika Slovenija zato podpira priznanje Palestine v krogu večjega števila držav na način, ki bi realno prispeval k pozitivnemu razvoju dogodkov na terenu,” je poudarila.
Sklicevanju na druge države smo bili priče tudi v mandatu Mira Cerarja, ko je Levica leta 2014 v parlamentarni postopek najprej vložila pobudo za slovensko priznanje Palestine, leto dni kasneje pa še akt za priznanje.
Zunanji minister v Cerarjevi vladi Karl Erjavec se spominja, da je v tistem času obstajala skupina držav, ki je razmišljala o priznanju Palestine kot samostojne in neodvisne države; vanjo sta poleg Slovenije sodili še Irska in Belgija. A se je, tako Erjavec, po terorističnem napadu v bruseljskem Judovskem muzeju Belgija od tega priznanja umaknila, postopoma pa je plahnelo tudi navdušenje Irske.
“Sam sem se trudil, da bi Slovenija vseeno priznala Palestino, premier Cerar pa je vztrajal, da tega sami ne storimo,” pravi nekdanji zunanji minister. Ob tem dodaja, da so tudi simpatije do Palestine v svetovni javnosti zaradi velikega števila terorističnih napadov v tistem času močno upadle. “Ne glede na to sem bil prepričan, da bi v primeru, če bi mednarodna skupnost priznala Palestino kot samostojno državo, ta imela boljše pogoje za pogajanja z Izraelom. To pa bi bilo v sedanjih razmerah še kako pomembno,” je za N1 ocenil Erjavec.
O tem, kakšen je bil odziv Izraela na takratno slovensko razmišljanje o priznanju Palestine, je mogoče v političnih krogih slišati različne informacije. Nekateri pravijo, da so bili pritiski Izraela – tudi preko njihovega veleposlanika – zelo močni, zaznati pa da je bilo tudi veliko nezadovoljstvo ameriške administracije. Drugi poudarjajo, da je to, h kakšnim ukrepom bi se v primeru slovenskega priznanja Palestine zatekel Izrael, da bi se dvignile obrestne mere za slovenske kredite in bi se ohladili odnosi z ZDA, razlagal predvsem takratni premier Miro Cerar.
Palestino kot samostojno in neodvisno državo je priznalo 138 držav sveta, med njimi devet držav EU: Švedska, Malta, Ciper, Češka, Slovaška, Madžarska, Romunija, Bolgarija in Poljska. Večina držav EU je to storila še pred vstopom v Unijo. Med največjimi državami na svetu neodvisnosti Palestine ne priznavajo ZDA, Združeno kraljestvo, Nemčija, Francija, Japonska, Avstralija, Italija, Mehika in Južna Koreja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje