Dokumenti upoštevajo nove varnostne izzive, ki so v Evropi nastali po agresiji Rusije na Ukrajino, so pojasnili.

Obrambna strategija po navedbah ministrstva za obrambo v hierarhiji nacionalnovarnostnih dokumentov predstavlja hierarhično najvišjo stopnjo na obrambnem področju. Iz nje namreč izhajata drugi dve danes sprejeti strategiji, namreč vojaška in strategija civilne obrambe.

Na ministrstvu so poudarili, da dokumenti ne prinašajo novih finančnih obremenitev, vendar povzemajo že uveljavljene mednarodne zaveze države na obrambnem področju, med njimi dvig obrambnega proračuna na dva odstotka BDP-ja do leta 2030 in investicije v glavno opremo v vrednosti 20 odstotkov vojaškega dela proračuna.

Obrambno strategijo bo ministrstvo uveljavljalo z uresničevanjem odvračanja vojaških in drugih groženj, branjenjem neodvisnosti, nedotakljivosti in ozemeljske celovitosti države ter z zagotavljanjem neprekinjenega delovanja države in družbe.

Vojaška strategija med cilji določa kredibilno in uspešno odvračanje, zaščito suverenih interesov države, kredibilen prispevek h kolektivni obrambi, prepoznaven prispevek k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti ter prispevanje k okrepljeni odpornosti države in družbe, so našteli na ministrstvu.

Pomemben poudarek vojaška strategija daje sposobnosti naraščanja sil. Določa namreč, da v miru in krizah SV svoje naloge izpolnjuje z mirnodobno sestavo, ki se s stopnjevanjem ogroženosti ter verjetnosti prehoda iz miru v vojno s procesom naraščanja postopno povečuje in preoblikuje v vojno sestavo po načelu integriranosti stalne in rezervne sestave, so navedli na ministrstvu.

Vlada se je sicer na seji seznanila tudi s poročilom o uresničevanju skupnega kadrovskega načrta organov državne uprave, ki je vseboval tudi informacijo, da je bilo lani največ nerealiziranih zaposlitev v SV, in sicer 841.

S pomočjo strategije civilne obrambe pa bodo nosilci obrambnega načrtovanja zagotavljali civilne zmogljivosti za podporo države gostiteljice, krepitev odpornosti pred hibridnimi grožnjami, za zaščito ključne infrastrukture, strateško komuniciranje, informacijsko-komunikacijsko podporo in vzpostavitev zmogljivosti situacijskega zavedanja, geoprostorsko podporo ter izvajanje obrambnih dolžnosti, v vojni pa tudi za izvajanje materialne in zdravstvene oskrbe ter drugih nalog civilne obrambe, so našteli na ministrstvu.