DL: Dražji NUSZ - Bodo zdaj oživili poslovno cono?

14.1.2024 | 18:00

Škocjanski svetniki za 17 odstotkov podražili plačilo NUSZ za nepozidana zemljišča za stanovanjsko pozidavo ter za 25 odstotkov za poslovno rabo – Cono bi radi širili čez cesto – Skeptični v Listi za gospodarski razvoj – Gre za špekulacije?

Po posodobitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki velja iz leta 2018, so se v občini Škocjan med zavezanci za plačilo po novem znašli tudi lastniki zidanic, vinskih kleti in drugih objektov, ki jih je dovoljeno graditi na vinogradniških območjih. Spremembe odloka pa prinašajo tudi podražitve za nezazidana stavbna zemljišča za stanovanjsko in poslovno gradnjo, zato je bila razprava svetnikov na zadnji občinski seji dolga in burna.

Pri stanovanjski gradnji zvišanje vrednosti točke znaša 17 odstotkov, pri poslovni pa 25 odstotkov – tak je bil predlog Odbora za okolje in prostor, občina je predlagala 17-odstotno podražitev.

S podražitvijo želijo predvsem spodbuditi pozidavo ali prodajo nezazidanih stavbnih zemljišč, ki jih je v občini ogromno, pove mag. Janja Ravnikar, višja svetovalka za urbanizem in razvoj na Občini Škocjan.

»V postopkih za spremembo OPN imamo kar precej vlog za spremembo rabe v stavbna zemljišča in pristojna ministrstva nam razlagajo, da je v občini še ogromno nepozidanih stavbnih zemljišč – več kot 160 tisoč kvadratnih metrov – in zato ni potrebe po novih. A nekateri posamezniki zazidljive parcele hranijo za svoje potomce, drugi pa zato ne morejo zidati, saj ne pridemo do novih možnosti,« pove Ravnikarjeva.

CONA MRTVA

Spodbuditi promet ali pozidavo pa želijo s povišanjem točke doseči tudi pri skoraj 9,4 hektara nepozidanih stavbnih zemljiščih, namenjenih poslovni gradnji. Dobršen del jih je v Gospodarsko-tehnološki coni (GTC) Škocjan v Dobruški vasi, ki že predolgo sameva.

Glavna naložbenika v GTC Škocjan sta boštanjske Gradnje, ki je tam na več kot pol hektara zgradilo betonarno s tremi silosi, ter novomeško podjetje Znass transport, ki je v coni odkupilo veliko večino zemljišč – šest hektarov, a so se načrti podjetja, vezani na v koronakrizi močno prizadeto avtomobilsko industrijo, izjalovili.

Direktor podjetja Zvone Nosan je za Dolenjski list povedal, da se zdaj, v tej nepredvidljivi gospodarski situaciji in prihajajoči krizi, ne bodo ničesar lotevali, ampak bodo raje čakali. Pove, da je, če pridejo do kakega dobrega kupca, zemljišča pripravljen tudi prodati, vse je odvisno od dogovora. Nosan sicer dvomi, da bo občina s podražitvijo nadomestila za stavbno zemljišče spodbudila lastnike, da kaj ukrenejo. »Občina bi le rada čim več zaslužila. To ni prava spodbuda za gospodarstvenike, ki že tako dobivamo po grbi od države z vedno večjimi davki in drugimi obremenitvami,« pove Zvone Nosan.

RES ŠPEKULACIJE?

Pri dobruški coni gre po mnenju Zorana Leka, skrbnika baze podatkov za Občino Škocjan za NUSZ, za specifičen primer oz. za veliko špekulacije. »Nekdo pokupi ogromno zemljišča in nato čaka na ugodne cene, namesto da bi se podjetniki širili in gradili ter da bi občina napredovala. V vaši industrijski coni se to ne dogaja, vlada mrtvilo, odgovornost pa je na vas, svetnikih, da se obnašate kot dober gospodar,« je dejal Leko.

Janez Lekše, predsednik Odbora za okolje in prostor, je dejal, da bi s 25-odstotnim višanjem vrednosti točke za nepozidane poslovne površine mogoče lahko zagnali cono, kar je cilj vseh, župan Jože Kapler pa je spomnil svetnike na njihovo odgovornost in morebitno podpiranje špekulantov ter poudaril, da gre le za spodbudo, da se nekaj premakne z nepozidanimi stavbnimi zemljišči v coni.

»Dobili smo jasna navodila kmetijskega in okoljskega ministrstva, da dokler ne bo pozidana obstoječa cona, novih zazidalnih površin v tem delu ne bo. Naša velika skrb je, da se cona čim prej pozida,« je dejal. Občina ima čez cesto, na zahodni strani regionalne ceste Dobruška vas–Šentjernej, za drugi del cone rezerviranih že 18 hektarov zemljišč. Tam bi imeli priložnost spet domači podjetniki, ki jih v prvi coni ni, saj so mnogi, ker je vse skupaj trajalo predolgo, prostor za svojo dejavnost našli prej kje drugje.

Direktorica občinske uprave Petra Pozderec je spomnila, da tudi s podražitvami Občina Škocjan ostaja med cenejšimi v primerjavi z drugimi – nižje nadomestilo imata le občini Žužemberk in Šentjernej.

DODATNA OBREMENITEV

Nekateri svetniki se s podražitvami niso strinjali, zlasti v Listi za gospodarski razvoj, katere trije svetniki so edini glasovali proti predlaganim spremembam. Po mnenju Aleša Ucmana podjetje Znass kot lastnika zemljišč v coni tako še dodatno zavirajo. »Mi bi morali razmišljati, kako mu dodatno pomagati, da bo cona zaživela. To bo zanj le dodatni udarec in vprašanje je, ali bomo na ta način hitreje dosegli pozidavo cone.«

Spremembam je nasprotoval tudi Bogdan Krašna, ki je menil, da cona ne zaživi izključno zaradi bližine romskega naselja, ki je v neposredni bližini. »Dobro bi premislil, ali gremo v to podražitev ali ne, saj bomo še bolj zavrli tega podjetnika,« je dejal Krašna in poudaril, da ne gre le obremenjevati ljudi.

Martina Kralj (SDS) je pripomnila, da kdor je kupil parcele v coni, je vedel, kje se nahajajo, in tudi cena je bila temu primerna. Župan Kapler je spomnil, da je bila cena 30 evrov za kvadratni meter, zdaj je sto, dodana vrednost je očitna. Sicer pa je občina v letih 2014 in 2018 vložila tri milijone evrov, da je cona zaživela.

V razpravi je bilo slišati, da gre razloge za zastoj v coni iskati drugje. Janez Lekše je dejal: »Vsi se izgovarjajo na romsko problematiko, a menim, da so zadaj tudi neki drugi interesi.«

Žiga Lampe iz Odbora za gospodarske dejavnosti pa je pozval k večji aktivnosti občine, da se cona zapolni in da se najdejo zainteresirani podjetniki, ki bi jim lastnik mogoče prodal parcelo. Ne bi bila odveč tudi kaka mediacija.

Članek je bil objavljen v novembrski tiskani številki Dolenjskega lista

L. Markelj