Matthias Ecke je glavni kandidat nemških socialdemokratov za evropske volitve na Saškem. Minula petkova noč je veljala za tisto, ki odpira predvolilni boj in v kateri stranke, njihovi politiki in prostovoljci tekmujejo v tem, koliko in katera »brezplačna« mesta, na primer drogove z uličnimi svetili, bodo polepili s plakati svojih kandidatov. Gre za neformalen, a dobro poznan običaj, ki se je tokrat za nekaj njih slabo končal.
Tudi za socialdemokratskega politika, ki je okoli pol enajste zvečer obešal plakate v sicer varnem okrožju Striesen, ko so ga napadli štirje storilci, stari od 17 do 20 let, in ga tako hudo pretepli, da so ga morali hudo poškodovanega prepeljati v bolnišnico ter so ga včeraj zaradi številnih zlomov kosti na obrazu uspešno operirali. V isti noči so, predvideva policija, isti štirje storilci pretepli še prostovoljca stranke zelenih, ki je obešal plakate v istem delu mesta.
Življenje politikov vse nevarnejše
Prof. Anne Katrin Haubold, članica zelenih, ki je bila ob incidentu prisotna, je za nemške medije šokirana opisala, kaj se je zgodilo, in povedala, da so strankarskega kolega trikrat boksnili v obraz in ga nato, potem ko se je zrušil na tla, brcali v trebuh, zatem pa ji ga je nekako uspelo zvleči s prizorišča. O grožnjah in ustrahovanju sta v isti noči poročala še dva člana predvolilne ekipe zelenih iz Dresdna. Včeraj se je policiji v spremstvu staršev predal 17-letnik, ki je priznal, da je sodeloval v napadu na socialdemokratskega politika. Napadi v Dresdnu so zadnji od številnih nasilnih dejanj, usmerjenih proti politikom in strankarskim predvolilnim aktivistom, ki v zadnjih mesecih pretresajo Nemčijo. Varuhe miru in demokracije v tej državi namreč vse bolj skrbi vzdušje, ki spominja na čase weimarske republike in v katerem postaja življenje politikov vse nevarnejše.
Kako so zeleni postali tarča nasilja
Incidenti, zaradi katerih je več kot sto nemških politikov minuli konec tedna podpisalo poziv k prenehanju nasilja in so včeraj sprožili proteste v več nemških mestih, namreč niso osamljen primer in se vrstijo že nekaj časa proti politikom vseh strank, vključno s skrajno desno AfD, statistika pa kaže, da jih je največ usmerjenih prav proti politikom stranke zelenih. Že leta 2021 je iz analize nemškega tednika Spiegel, ki je vzel pod drobnogled komentarje 341 skrajno desnih in skupin teorij zarote na facebooku, razvidno, kako zelo so zeleni postali cilj njihovih sovražnosti in groženj. Med 50.000 takšnimi, ki so potencialno kazensko pregonljivi, jih je bilo 174 usmerjenih proti socialdemokratom (SPD), 265 proti krščanskodemokratski uniji (CDU) in kar 1535 proti zelenim, najmanjši od omenjenih treh strank.
Poznavalci ta nenavaden pojav razlagajo s tem, da je stranka najmanj ukoreninjena v vseh plasteh družbe, da zagovarja populistom nepriljubljene podnebne cilje, da je večinoma stranka urbanih izobraženih in da je postala zunanja ministrica Analena Baerbock cilj ruske propagande, ki v Nemčiji prek svojih medijev in spletnih vplivnežev trobi v isti rog skupaj s skrajno desnimi, neonacisti, skupinami teorij zarote in drugimi protidemokratično orientiranimi gibanji. Zanimivo je, da je skrajno desna AfD za svojega prvega sovražnika razglasila ravno zelene, in ko so ti zaradi napovedanih demonstracij in opozorila policije, da ne more zagotoviti njihove varnosti, morali odpovedati tradicionalno srečanje stranke na pepelnično sredo v Biberachu v Baden - Würtembergu, so se politiki AfD tega brezsramno veselili, namesto da bi jih skrbelo za demokracijo v državi.
