Države članice morajo čim prej denar usmeriti v krepitev svojih vojsk, če bo to stališče morda sprejeto v Evropski uniji. "Na tej točki bi zelo direktno rekel, da če pride tak diktat, da če bo odločitev, da se na ta diktat pristane, moramo kot država poskušati čim bolj izigrati ta diktat. Podobno kot lahko za zaveze k Nato paktu lahko to naredimo tudi tu," odgovarja vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec. O morebitnih zaostrovanjih ne želijo ugibati, sredstva, ki bi jih za obrambo zagotovila Unija, pa bi uporabili za gradnjo infrastrukture, bolnišnic in vsega, kar se lahko kategorizira kot neko varnostno infrastrukturo, dodaja.
Marsikdo sicer že meni, da je nov val nakupovanja opreme in orožja neizbežno dejstvo. "Ne delajmo si utvar, to ni prostor za politično preigravanje, ker so stvari preveč resne. Grozi nam dejstvo, da se lahko zgodi, da imamo čez eno leto, če Ukrajina pade v celoti, na naših vzhodnih mejah dobesedno rusko vojaško prisotnost," pravi obramboslovec Klemen Grošelj. A ob tem tudi obramboslovec, evropski poslanec Vladimir Prebilič opozarja pred brezglavim nakupovanjem. "Najprej bi morali preučiti, kaj lahko naredimo več s tem, kar imamo," je dejal.
Predvsem pa bi morala Unija v luči oborožitvene tekme končati s politiko dvojnih meril, menijo v Levici. Izpostavljajo Izrael. Tudi Slovenija se v tem odnosu spreneveda, poudarjajo. Na eni strani je denimo premier Robert Golob okrcal svojo evropsko poslansko Ireno Jovevo in Matjaža Nemca, ker sta odpovedala svoj večdnevni obisk v Palestini, po tem ko so izraelske oblasti preprečile vstop v državo nekaterim članom delegacije Evropskega parlamenta: "Sama sta se odločila, da ne bosta nadaljevala z ogledom. Meni je žal. S tem, ko mi ne vstopimo v Ramalo, s tem ko mi ne vstopimo na Zahodni breg, dovoljujemo, da se nasilje stran od oči, stran od svetovnih medijev, nadaljuje. Sam bi verjetno ravnal drugače zato, ker verjamem, da bi s svojo prisotnostjo lahko bolj pomagal kot samo s svojo načelnostjo," je dejal.
Na drugi strani pa, tako Levica, vlada ne želi videti, da kupuje rakete od nemškega podjetja, ki je v izraelskem solastništvu. Ministrstvo za obrambo je sicer poudarilo, da raket ne kupuje v Izraelu in da rakete Spike uporablja že 20 let. "To je iskanje izgovorov, zakaj nečesa ne narediti, kar bi bilo v tem trenutku prav," meni Tašner Vatovec.
In zato zanje ključno vprašanje: Čigavo industrijo bodo države z nakupi orožja spodbujale?
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.