Izvlekli ladjo, ki je v zalivu Zambratija ležala več tisoč let

Lesena ladja je nastala v času med zadnjo četrtino 12. in zadnjo četrtino 10. stoletja pred našim štetjem. Dolga je bila deset metrov, poganjalo jo je 12 veslačev, služila pa je za obalno plovbo. Po poročanju Jutarnjega lista je veren primer zgodovinskega ladjedelništva ter priča o bogati pomorski in ladjedelniški zgodovini Istre.

Ladjo so predstavili direktor Arheološkega muzeja Istre Darko Komšo, podvodna arheologinja Ida Koncani Uhač, Marko Uhač iz konservatorskega oddelka v Pulju in Giullia Boetto, direktorica francoskega centra Camille-Jullian v Žminju, kjer se v enem od muzejskih depojev trenutno nahajajo njeni ostanki.

Po treh tednih intenzivnega potapljanja in izkopavanja te dragocene arheološke dediščine zdaj hrvaški in francoski strokovnjaki čistijo izkopane ostanke.

Ostanke ladje so odkrili leta 2008 približno sto metrov stran od zelo priljubljene turistične plaže na globini le dveh metrov. "Vse se je začelo z lokalnim ribičem iz Zambratije, ki je dolga leta vedel za lokacijo lesenih desk, dokler njegov prijatelj ni pripeljal arheologov iz Arheološkega muzeja Istre in Konservatorskega oddelka v Pulju, ki so na morskem dnu prepoznali zašite plošče ladijskega trupa, značilnost starodavnih šivanih ladij. Takrat naši sreči ni bilo konca, saj smo takoj pomislili, da gre za rimsko šivano ladjo," je za Jutarnji list povedala arheologinja Kocani Uhačeva. 

Največje presenečenje pa je bilo radiokarbonsko datiranje strukture ladje iz štirih svetovnih laboratorijev, ki je konstrukcijo ladje postavilo v začetno obdobje kulture Histra.

Ladja iz Zambratije je najstarejši primer šivane ladje v Sredozemlju. Glede na arhitekturne rešitve in konstrukcijo, tehniko šivanja in spajanja delov ter sistem tesnjenja trupa v širšem sredozemskem prostoru nima primere, je zapisala novinarka Jutarnjega lista Barbara Ban.