Medtem ko je bila po sezonsko neprilagojenih podatkih gospodarska dinamika približno enaka kot v zadnjem četrtletju lani in precej boljša kot v prvih treh četrtletjih lani, pa se je po desezoniranih podatkih glede na zadnje tri lanske mesece poslabšala. V zadnjem lanskem trimesečju se je namreč BDP medletno po teh podatkih okrepil za 2,6 odstotka, na četrtletni ravni pa za 1,1 odstotka.

Domača potrošnja se je v prvih treh mesecih tega leta zvišala za 1,7 odstotka, kar je bila po navedbah statistikov najbolj izrazita rast v zadnjem letu in pol. 

Na statističnem uradu so povečanje pri izdatkih gospodinjstev zaznali predvsem pri porabi za nakup hrane in pijače, izdatkih za nakup večjih gospodinjskih aparatov in pa pri porabi za nakup osebnih avtomobilov.

Končna potrošnja države je bila v prvih treh mesecih leta medletno večja za 5,1 odstotka, kar je za dodatne 0,3 odstotne točke več kot v zadnjih treh mesecih lanskega leta in bistveno več kot v trimesečjih pred tem. Rast na statističnem uradu pripisujejo predvsem povečanju izdatkov za zdravstvene storitve in podobno kot v predhodnem četrtletju tudi porabi za sanacijo po avgustovski ujmi.

Bruto investicije so po štirih zaporednih četrtletjih zmanjševanja na začetku tega leta prav tako zrasle, in sicer za 0,9 odstotka. Na povečanje teh je pozitivno vplivalo gibanje zalog. Te so k rasti BDP prispevale 0,1 odstotne točke, potem ko so ga v prejšnjih četrtletjih krepko zniževale.

Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 0,6 odstotka, kar pomeni močan upad rasti glede na dinamiko v 2023, ko so se stopnje rasti gibale med 7,7 in 11,2 odstotka. Najizrazitejše umirjanje rasti so statistiki zaznali pri investicijah v gradbene objekte. Še posebej izrazito umirjanje je bilo pri gradnji nestanovanjskih objektov, medtem ko na področju stanovanjske gradnje zmanjšanje dinamike ni bilo tako izrazito.

Uvoz in izvoz sta se v primerjavi z enakim obdobjem lani v prvih treh mesecih leta zmanjšala, vendar je bil upad manj izrazit kot v prejšnjih treh četrtletjih. Uvoz se je zmanjšal za 0,9 odstotka, od tega pri blagu za 0,1 odstotka in pri storitvah za 4,8 odstotka. Izvoz je medtem nazadoval za 0,6 odstotka; pri storitvah se je zmanjšal za 7,1 odstotka, pri blagu pa povečal za 1,1 odstotka. Nastali zunanjetrgovinski presežek je k rasti BDP prispeval 0,2 odstotne točke. 

Razpoloženje na višji ravni, skrbi pa pomanjkanje delavcev

Martin Bajželj iz statističnega urada je na podlagi aprilskih izsledkov raziskave o poslovnih tendencah ocenil, da je trenutno razpoloženje med slovenskimi podjetji na nekoliko višji ravni kot pred letom dni, vrednost kazalnika gospodarske klime pa se giblje tik pod dolgoletnim povprečjem, ki ga na uradu izračunavajo za obdobje med 2005 in 2023.

K izboljšanju gospodarske klime so prispevale višje vrednosti kazalnikov zaupanja v predelovalnih dejavnostih, med potrošniki in v trgovini na drobno, medtem ko se je razpoloženje v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih nekoliko poslabšalo.

Bruselj napoved gospodarske rasti Slovenije za 2024 zvišal, za 2025 pa znižal

Evropska komisija je napoved gospodarske rasti Slovenije za letos zvišala z 1,9 na 2,3 odstotka, za leto 2025 pa znižala z 2,7 na 2,6 odstotka. Napoved inflacije je za letos v primerjavi s februarsko oceno znižala na 2,8 odstotka, za prihodnje leto pa zvišala na 2,4 odstotka.

Napovedi za obe leti sta precej nad povprečjem območja z evrom in EU. Evrskemu območju Bruselj za letos napoveduje 0,8-odstotno rast BDP, za leto 2025 pa 1,4-odstotno. Za EU pa za leto 2024 napoveduje odstotno rast BDP, za prihodnje leto pa 1,6-odstotno.

Kot navajajo v Bruslju, se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) lani okrepil za 1,6 odstotka. Dodajajo, da se je domače povpraševanje izkazalo za odporno, pri čemer izpostavljajo naložbe v gradnjo, ki so se povečale za skoraj 25 odstotkov.

Uvoz je v letu 2023 po navedbah komisije upadel precej hitreje kot izvoz, tako da je neto izvoz močno prispeval k rasti. Vendar pa so na drugi strani spremembe zalog močno negativno vplivale na gospodarsko rast.

V zadnjem četrtletju lanskega leta se je rast BDP okrepila, kar je bilo deloma tudi posledica začetka obnove po avgustovskih poplavah.

Spričo popoplavne obnove ter naložb v okviru evropskega sklada za okrevanje in odpornost bodo javne naložbe ostale obsežne. Letos se bo izvoz okrepil, a obenem v Bruslju napovedujejo tudi rast uvoza, tako da bo zunanjetrgovinski saldo negativno prispeval k rasti. V prihodnjem letu bo prispevek znova pozitiven.

Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,4 odstotne točke več, kot je napovedala v zimski napovedi. Za prihodnje leto ji napoveduje 2,6-odstotno rast, potem ko ji februarja 2,7-odstotno.

Najnovejše poročilo o gospodarskih obetih v regiji, kjer deluje, je danes objavila tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Tudi ta Sloveniji za letos napoveduje 2,3-odstotno krepitev BDP, za prihodnje leto pa 2,6-odstotno.