20. maj - svetovni dan čebel

19.5.2024 | 10:00

Lovec Ivan Jurak kot čebelar: Čebelice, čebelice, moje ste prijateljice ...

Čebelarski pregovor: «Bogastvo narave in čebel v tem kozarcu se iskri, kdor uživa med, bolezen od njega proč hiti«.

Slovenija je pri Organizaciji Združenih narodov (OZN) uspela s svojim predlogom, da je 20. decembra 2017 OZN 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Ta dan je namenjen ozaveščanju o ključni vlogi, ki jo imajo čebele in drugi opraševalci v našem eko sistemu na zemlji. Svetovni dan čebel spodbuja ukrepe za zaščito čebel in opraševalcev, ki so ključne opraševalke za pretežno večino svetovnih izdelkov, namenjenih prehrani ljudi in živali.

Pomen svetovnega dne čebel je ozaveščanje o pomenu čebel. Opozarja na pomembnost čebel in drugih opraševalcev za prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo in biotsko raznovrstnost. Zato je treba spodbujati ukrepe za zaščito in zdravstveno varnost čebel. Svetovni dan čebel spodbuja pozitivne ukrepe za zaščito in varstvo čebel pred grožnjami kot so pesticidi, podnebne spremembe in izguba habitatov.

Čebele so ključne opraševalke

Čebele so ključne opraševalke, ki prispevajo k opraševanju okoli 75 % svetovnih pridelkov, ki se uporabljajo za človeško prehrano. Brez čebel bi bile številne rastline, vključno s sadjem in zelenjavo, oreščki in krmnimi rastlinami za živino, močno prizadete. Ključni vidiki njihovega pomena so prehranska vrednost, biotska raznovrstnost, povečanje pridelkov in ključna vloga pri ohranjanju ekosistemov.

Grožnje čebelam

Čebele se soočajo z različnimi grožnjami. Ogrožajo in ubijajo jih pesticidi. Podnebne spremembe vplivajo na razpoložljivost hrane in okrnjenost habitatov čebel, ki že povzročajo zmanjševanje njihove populacije. Varoa (varroa destructor) in drugi zajedalci resno ogrožajo zdravje in številčnost čebeljih družin. Urbanizacija in intenzivno kmetijstvo ogrožajo habitate, kjer čebele živijo in se hranijo.

Čebelar Marjan Mihelčič

Svetovni dan čebel je pomemben opomnik človeštvu

Svetovni dan čebel je pomemben opomnik, da moramo varovati čebele kot punčico svojega očesa. Njihova zaščita je pomembna in nujna za ohranjanje biotske raznovrstnosti, prehranske varnosti in zdravje našega planeta. Vsakdo izmed nas mora prispevati kar največ k varovanju čebel in se zavzemati za prepoved uporabe pesticidov v kmetijstvu (tudi gnojnice oziroma gnojevke). Vsi dobronamerni ljudje bi morali sejati in saditi medonosne rastline in se zavzemati za trajnostne prakse v kmetijstvu.

Brez čebel ni življenja

Ker so čebele eden od pomembnih in ključnih opraševalcev, ki zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja, je neizogibna potreba za zaščito čebel. Zaščita čebel in čebelarskega sektorja naj dolgoročno prispeva k zmanjševanju revščine, lakote in ohranjanju zdravega okolja ter biotske raznovrstnosti. Čebele so pomembne tudi z vidika trajnostnega kmetijstva in ustvarjanja delovnih mest na podeželju. Z opraševanjem povečujejo kmetijsko pridelavo, s čimer ohranjajo pestrost in raznolikost na naših njivah in krožnikih. Poleg tega milijonom ljudi zagotavljajo delovna mesta in so pomemben vir prihodkov za kmete.

Kaj je izjavil Alfred Einstein o čebelah

Svetovno znani fizik in dobitnik Nobelove nagrade za fiziko Albert Einstein je ob neki priliki izjavil: »Če bi čebela izginila z obličja sveta, bi človeku ostala ne več kot štiri leta življenja. Nič več čebel, nič več opraševanja, nič več rastlin, nič več živali, nič več človeka«.

Naša avtohtona čebela - Kranjska čebela oziroma kranjska sivka ali kranjica 

Kranjska čebela, tudi kranjska sivka ali kranjica ( Apis mellifera carnica), je pasma medonosne čebele (Apis mellifera), ki je avtohtona na območju Balkanskega polotoka, iz zgodovinskih vzrokov pa je za njeno domovino priznana Gorenjska. Kranjska čebela, miroljubna kraljica z vitkim telesom s temno rjavo obarvanimi obročki in s sivimi dlačicami zadka, je umirjena pasma, ki ima hiter spomladanski razvoj in je odlično usmerjena v izkoriščanju paše v gozdu. V zdravstvenem pogledu je dobro odporna proti bolezenski pršičavosti čebel (acariosis apis), nosemi (nosemosis apium) in čebelji gnilobi (pestis apium) ter proti varozi čebel (varoozis).

Iz Slakove skladbice »Čebelar«, besedilo zanjo je napisal naš Lojze Podboj, zašumi radoživa melodija: «Kako lepo mi zašumijo, kako lepo mi zadišijo, a v srcu mi spomin na mlade dni budijo, čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice, pozabi vas nikdar, ta stari čebelar«.

Besedilo in fotografiji Bojan Avbar