Milijarda samo od obresti, čisti dobiček presegel 700 milijonov evrov

Medletna rast dobička se je tako ohranila na avgustovski ravni. Tudi ostali vidiki poslovanja bank ostajajo, izhajajoč iz podatkov Banke Slovenije, večinoma zelo ugodni.

Čiste obresti so ob nadaljevanju ugodnih obrestnih gibanj do konca septembra dosegle skoraj 1,03 milijarde evrov, kar je 103,7 odstotka več kot v lanskem devetmesečju. Izjema od pozitivnih gibanj so neobrestni prihodki, ki so bili s 407,9 milijona evrov medletno nižji za 5,9 odstotka.

Bruto dohodek je bil z nekaj manj kot 1,44 milijarde evrov za 53,1 odstotka višji kot v prvih devetih mesecih lani. Neto dohodek, torej po odštetju stroškov, ki so medletno narasli za sedem odstotkov, je bil z 840,3 milijona evrov za 120,4 odstotka višji kot v prvih devetih mesecih 2022.

Banke so v devetmesečju oblikovale za 21,2 milijona evrov oslabitev in rezervacij, kar je 44 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, obenem pa tudi za polovico nad številko v celotnem 2022. Samo v septembru so medtem banke nekaj rezervacij celo sprostile.

Skupna vrednost posojil nebančnemu sektorju je bila konec septembra z nekaj več kot 27,08 milijarde evrov medletno nižja za 1,1 odstotka. Od konca 2022 se je skupna vrednost posojil zmanjšala za 456,6 milijona evrov. To je še naprej predvsem posledica nazadovanja v prvem delu leta, ko se je obseg skrčil zaradi močnega zmanjšanja obsega posojil drugim finančnim ustanovam.

Samo septembra se je medtem vrednost posojil skupno zmanjšala za 40,1 milijona evrov, kar je predvsem posledica zmanjšanja vrednosti posojil podjetjem za nekaj nad 77 milijonov evrov.

Skupna vrednost posojil podjetjem je bila s skoraj 10,40 milijarde evrov konec septembra medletno nižja za 1,6 odstotka, v tem letu se je skupaj zmanjšala za nekaj več kot 88 milijonov evrov.

Skupna vrednost posojil gospodinjstvom je bila ob koncu devetega letošnjega meseca medtem pri nekaj več kot 12,40 milijarde evrov, kar je 3,2 odstotka več kot v tem času lani. V tem letu se je številka zvišala za 262 milijonov evrov, samo avgusta za 59 milijonov evrov.

Znotraj te številke je bila vrednost stanovanjskih posojil še naprej pri okoli 8,11 milijarde evrov, kar je en odstotek več kot v enakem obdobju lani. Prirast od začetka leta do konca septembra je medtem majhen, le 8,9 milijona evrov, od tega samo septembra 6,6 milijona evrov.

Precej večja je letošnja rast potrošniških posojil. Njihova skupna vrednost je do konca septembra narasla za 191 milijonov evrov (septembra za 34 milijonov evrov) na nekaj več kot 2,68 milijarde evrov. To je 8,1 odstotka več kot ob koncu lanskega septembra.

Denarne vloge kot celota se medtem še naprej povečujejo. Skupna vrednost denarnih vlog nebančnega sektorja je bila konec septembra s 40,22 milijarde evrov za 4,1 odstotka višja kot ob koncu lanskega devetmesečja.

Septembra so vloge narasle za 14,3 milijona evrov, in to rast depozitov podjetij ter drugih finančnih organizacij, medtem ko so se vloge gospodinjstev npr. na mesečni ravni zmanjšale za okoli 87 milijonov evrov. V celotnem letu do konca septembra je medtem rast vlog zaznavna tako pri gospodinjstvih kot podjetjih, skupna vrednost vlog nebančnega sektorja je narasla za 465,2 milijona evrov.

Vloge gospodinjstev so bile konec septembra z nekaj več kot 26,31 milijarde evrov medletno večje za 4,8 odstotka. V tem letu so se do konca septembra povečale za 526,8 milijona evrov.

Skupna bilančna vsota bank je bila ob koncu devetmesečja z nekaj manj kot 51,95 milijarde evrov za 4,7 odstotka večja kot pred letom dni. Letos je narasla za nekaj več kot 1,37 milijarde evrov.