Za novodobne Magellane

Enaka zasnova, drugačna identiteta

Pri Fordovem oddelku, ki skrbi za razvoj električnih vozil, v zadnjem času radi obujajo nekatera njihova najbolj ikonična imena iz zgodovine (beri: Mustang, Capri, Explorer), s čimer želijo dodatno vzbuditi pozornost javnosti. No, pri njihovem prvem baterijsko-električnem modelu Mustang Mach-E jim je to vsekakor uspelo. Pa četudi so se zamerili kakšnemu pravovernemu ljubitelju ameriške klasike ter zvena V8 agregata, ki je doživel zaradi tega podobno reakcijo kot revizorji ob ogledu izplačil dodatkov vladnim sekretarjem.

Pri električno gnanem Explorerju je tovrstnih čustvenih izbruhov precej manj, saj se je do sedaj omenjeno ime pojavljalo več ali manj le na drugi strani Atlantika. Ter v prvem delu filma Jurski park. Najnovejši električni »Raziskovalec«, ki je namenjen bolj ali manj le evropskim kupcem, si sicer z večjim bratom deli posamezne oblikovalske podrobnosti ter avanturistični značaj, a ju nikakor ne smemo zamenjevati.

Na zunaj najbolj evropski Explorer v zgodovini, ki ga sicer izdelujejo v kölnskem obratu, deluje precej mogočno in robustno, pa četudi meri v dolžino manj kot 4 metre in pol. Vsekakor je eden bolj monumentalnih in tudi rahlo futurističnih križancev na naših cestah v tem trenutku! Še posebej, če so nanj nataknjena 21-palčna platišča, ki sicer stanejo precej ugodnih 610 evrov pri paketu Premium, a žal nekoliko vplivajo na udobje v vožnji. Obenem mu še kako pristaja brezplačna (!) karoserijska  barva Arctic Blue, ki dodaja pridih ekstravagance in sofisticirane avantgardnosti.

Vsekakor pa je novi Explorer precej bolj samosvoje oblikovan od svojih tehničnih sorodnikov iz Volkswagnove hiše, od katerega si je sicer sposodil platformo MEB in pogonske sklope. Je bil pa njegov prihod na trg malce kasneje od pričakovanj, saj so morali Fordovci poskrbeti še za posodobitve baterijskih sklopov (sprememba kemijske sestave) ter prilagoditve podvozja.

Pridih premijskega razreda

Delček Volkswagnovih genov je sicer moč opaziti tudi znotraj (miniaturni zaslon pred voznikom ter obvolanska ročica menjalnika), a je vsa ostala notranja arhitektura precej bolj unikatna. Ter – vsaj za moj okus – precej bolj imenitna od tiste v ID.4 ter ID.5. Pri tem še posebej izstopa ogromen osrednji zaslon multimedije, ki ima tolikšno diagonalo kot nekdaj televizijski sprejemniki v hotelskih sobah (beri: 37,1 cm). Obenem je precej estetsko vdelan v armaturno ploščo, da ne kazi notranjega okolja kot kakšne na silo pričvrščene tablice. In ne le to! Omenjeni zaslon je namreč na spodnjem delu pomičen, spodaj pa se skriva manjše odlagalno mesto oziroma t.i. sef, kamor lahko na primer skrijete denarnico. Okej, slednja pogruntavščina res ni nekaj revolucionarnega (Kitajci ponujajo že vrtljive zaslone), a se izkaže v praksi za sila praktično in priročno.

Infozabavni sistem prepriča z lepo dodelanim grafičnim vmesnikom ter zelo logičnim in preprostim upravljanjem. Pri čemer je celo izklop nekaterih nadležnih asistenčnih sistemov (npr. opozorilnik hitrostnih omejitev) precej enostaven in hiter (ikone z bližnjicami na vrhu zaslona). Dodatno pohvalo si zasluži še doplačilno ozvočenje priznanega danskega proizvajalca Bang & Olufsen, ki pričara izjemno zvočno doživetje v Explorerju tudi s pomočjo posebne zvočne letve (t.i. soundbar) na vrhu armaturne plošče.

Zadaj sedeči potniki bodo imeli celo več kolenskega prostora kot nekdaj v družinskem Mondeu, le noge bodo imeli malce bolj skrčene zaradi spodaj nameščene baterije z 288 celicami. Vsekakor ponuja novi Explorer znotraj – malce presenetljivo – precej premijskih občutkov (soliden izbor materialov, nadstandardni kosi opreme, občutek za detajle). A nekaj kritičnih točk vseeno obstaja; med njimi še najbolj izstopata slaba slika zadenjske kamere ter sila nepriročni drsniki na volanu, pri katerih boste, verjemite mi, vedno preklinjali, ko boste želeli nastaviti želeno hitrost tempomata.

Odlično s pridržkom

Pri znamki modrega ovala so prihod novega Explorerja zamaknili za dobrega pol leta, saj so želeli vanj vgraditi sodobnejši iin učinkovitejši baterijski sklop. Tako najdete v Fordovem električnem križancu cenejše in bolj vzdržljive litij-železo-fosfatne (LFP) baterije, ki jih dobavlja kitajski CATL in ki pri najmočnejši verziji v ponudbi zagotavljajo do 545 brezskrbno prevoženih kilometrov, preden vas dokončno pograbi panika. Pa je temu res tako? Hja, pri električnih modelih smo nekako že vajeni, da omenjene trditve o dosegu jemljemo s podobno rezervo kot izjave elektrooperaterjev, da bo omrežnina po novem cenejša.

Najmočnejša baterija s kapaciteto 79 kWh neto je na voljo pri različici z dvema elektromotorjema (vsak na svoji osi), ki proizvedeta zelo prepričljivih 340 KM največje moči, zaradi česar je tako motoriziranega Explorerja že moč označiti za precej dinamičnega. Izjemno sunkovit pospešek (zgolj 5,3-sekundno pospeševanje do stotice) bi znalo prepričati tudi največje elektro skeptike. A bodo takoj našli razlog za nerganje ob ne najbolj nežni porabi elektronov, ki le stežka pade pod vrednost 23 kWh/100 km. Preveč? Vsekakor. Še posebej, če vzamemo v obzir kakšne učinkovite Tesle ter nenazadnje tudi najnovejše BMW-je (npr. iX1). Realen doseg bo tako več ali manj opazno nižji od tovarniško navedenega in znaša ob malce bolj nežni desni nogi okrog 400 km.

Najvišja moč polnjenja na hitrih polnilnicah je 185 kW, kar je sicer več kot pri Volkswagnovem bratrancu, a še vedno manj kot pri najboljših na tem področju. Krivulja polnjenja je resda precej enakomerna (nad 80 odstotki še vedno polni z več kot 65 kW), pri čemer mu precej pomaga opcijska toplotna črpalka. Krajši test na hitri polnilnici je pokazal, da je vklop slednje pripomogel k opazno hitrejšemu polnjenju (beri: za cca. 40-50 kW višja moč polnjenja pri 20-odstotni napolnjenosti baterije), zaradi česar je njen nakup komu lahko zelo smiseln.

Med ovinki se novi Explorer izkaže kot eden bolj vozno orientiranih križancev (odličen volanski mehanizem, ki navduši s preciznostjo ter ravno pravšnjo obtežitvijo), saj dodro skriva svojo maso (več kot 2 toni). Zaradi malce bolj dinamično nastavljenega podvozja sicer nekoliko trpi udobje, k malce bolj »pretresljivim« doživetjem na razdrapanih cestah pa so dodatno pripomogla še 21-palčna platišča z nizkopresečnimi pnevmatikami. A za lepoto je pač potrebno vsaj malce potrpeti.

Jim bo uspelo?

Fordovcem je vsekakor potrebno čestitati, da so ustvarili izjemno simpatičnega električnega križanca, za katerega bi lahko celo dejali – ljubitelji ikoničnega Mustanga V8 naj mi prosim oprostijo naslednjo izjavo – da gre za enega najboljših Fordov v trenutni ponudbi. Pri novem Explorerju imaš obenem vseskozi občutek, da so se njihovi inženirji izjemno potrudili pri ustvarjanju ter niso želeli ničesar prepustiti naključju. Rezultat njihovega dela je, da nikakor ne gre za zgolj preoblečenega Volkswagna, s katerim si deli velik del tehnike, temveč za povsem samostojen in zelo konkurenčen model.

Še največjo težavo bi mu znala v tem trenutku predstavljati dokaj samozavestno nastavljena cena. Fordovi prodajni guruju bodo na tem področju morali vsaj še malce raziskati trg ter se poigrati s prilagoditvami, če bodo z Explorerjem želeli doseči še kakšen drug rekord kot premagati naporno pot okrog sveta s pustolovsko vplivnico za volanom.

Tekst in foto: Urban Acman.