Zgodbe najdaljše noči v letu

Ob vstopu v zaključek koledarskega leta, ko kazalec na uri drsi proti polnoči, se svet zavije v svečano vzdušje. Nekateri so se odpravili silvestrovat na prosto, mnogi pa so v novo leto vstopili delavno.

Jesenice, Radovljica, Kranj, Kamnik – Na najdaljšo noč v letu smo obiskali Kamnik, Kranj, Radovljico, ustavili pa smo se tudi v jeseniški bolnišnici, pri gasilcih, policistih … V Radovljici so v novo leto vstopili na Linhartovem trgu, za glasbeno vzdušje pa je skrbel Gorenjski kvintet. Tam smo srečali Janiko Škulj z Jesenic, ki je povedala: »To je za nas tradicionalno. Skupno nas je dvajset, deset otrok in deset odraslih. Priprave pa niso nič posebnega, malo se okrasimo z lučkami in pričakamo novo leto.«

Kranjsko občinstvo je v novo leto popeljala zasedba Miran Rudan InDesign, ki je, tako kot so njeni poslušalci vajeni, na Glavni trg pripeljala pravo silvestrsko rajanje. Po 22. uri so tako po ulicah Kranja odmevale uspešnice, kot so Na nebo, Zapadel je prvi sneg, Reci, da si moja in druge, trg, na katerem se je kljub deževju zbralo kar nekaj ljudi, pa je prepeval še dolgo v noč. Prijateljici Tina Poklukar iz Kranja in Ljubljančanka Silvija Saliaj sta se za silvestrovanje na trgu odločili zaradi fantastičnega vzdušja. »Kranj je lep, poln lučk, zabavno je včasih izstopiti iz tistega kroga, ki si ga navadno vajen. Zdi se mi tudi, da so ljudje tukaj bolj prijazni in povezani kot v Ljubljani,« je dejala Silvija, Tina pa jo je dopolnila, da pa je vseeno za silvestrovanje na prostem nujna obvezna oprema – dobra volja in šampanjec. Metko Ahačič iz Tržiča, njenega moža in ostalo družbo pa je v staro mestno jedro na najdaljšo noč v letu vodila predvsem glasbena izbira. »Všeč mi je skupina, uspešnice Mirana Rudana dobro poznam,« je dejala in poudarila, da pa je vseeno pričakovala več ljudi.

Ognjemet razsvetlil Kamnik

Polnoč smo tokrat počakali v Kamniku, kamor je mnoge vodilo predvsem dejstvo, da pripravljajo ognjemet. »Vedno pridem na silvestrovanje na prostem, niti vreme me ne ovira. Priprave na današnjo noč pa so bile nekako takšne: po včerajšnjem koncertu Tanje Žagar smo se malo odpočili, se okrepčali, pretegnili noge, nato pa na 'plac',« nam je opisala Tjaša Grkman iz Godiča, ki je polnoč počakala v dobri družbi svojega moža Cirila. Preden pa je nebo zasvetilo ob svetlobnih učinkih, je za popestritev in glasbeni prestop v leto 2024 skrbel domači narodnozabavni ansambel Galop, ki je v družbi kamniškega župana Mateja Slaparja odšteval zadnje sekunde starega leta. V Kamniku je v družbi prijateljev praznovala tudi Italijanka Beatrice Tortora. Kot je pojasnila, so trenutno na oddihu v Termah Snovik, praznovanje novega leta pa je označila za precej drugačno kot v sosednji Italiji. »Zdi se nam veliko bolj umirjeno kot pri nas, glasba je drugačna, vsekakor pa je prisrčno, čeprav ne razumemo niti besede,« je povedala v pričakovanju polnoči.

Delavna zadnja noč

Mnogi so se od starega leta poslovili v družbi družine, prijateljev ter ob spremljavi penine ter glasbe, za nekatere pa je bil prestop v novo leto delavno obarvan. V Splošni bolnišnici Jesenice se je večer začel tako kot vsak drugi. Kot je povedal dežurni kirurg Janez Toplak, ki je novo leto v treh letih že drugič dočakal v službi, so delavnih prazničnih dni v zdravstvu vajeni. »Dežurna služba je z izmeno začela ob 8. uri zjutraj, ostajamo pa do jutranjih ur. Za zdaj nismo beležili še ničesar nenavadnega. Predvsem pa si želimo, da bi ljudje mirno praznovali in da bo noč potekala v normalnem ritmu,« je dejal. Svoje misli o preživljanju novega leta v bolnišnici pa je z nami delil tudi Anglež Tomas Francis, katerega prvotni plan seveda ni bil praznovati v postelji. »Po poškodbi na smučanju v Kranjski Gori sem pristal tukaj. Bil sem operiran, zame zelo lepo skrbijo, vsi so zelo prijazni in res sem zadovoljen z oskrbo. Lahko bi bilo veliko slabše, imel sem srečo, in čeprav me je bilo zelo strah, sem zdaj bolj samozavesten glede okrevanja,« je pojasnil in se pošalil, da opolnoči zagotovo ne bo plesal ter nazdravljal, vseeno pa je vesel, da je v tako dobrih rokah.

Tudi radovljiški policisti se niso pretirano obremenjevali z dejstvom, da tokratnega novega leta ne bodo dočakali v družbi domačih, temveč v krogu sodelavcev. Žiga Plajbes je v policijskih vodah dve leti, to pa je tudi njegovo drugo delavno silvestrovo. »Služba je služba. Nikoli pa ne veš, kako se bo noč obrnila,« je dejal in dodal, da pa je punca res bila malo razočarana, saj je delal tudi za božič. Tudi policistka Rebeka Lorenčič je poudarila, da delo na silvestrovo ni nič posebnega, saj so tega vajeni. »Upamo, da bo opolnoči vsaj mir na zvezi, da si lahko v miru voščimo.«

Zadnji večer je bil pester tudi v Hiši Linhart. Kot je pojasnil glavni šef Uroš Štefelin, je zanj že več kot 30 let delaven vsak zaključek leta. »Z obiskom smo izredno zadovoljni, hiša je polna. Upamo sicer, da bomo lahko čim prej zaključili, ampak delali bomo zagotovo do polnoči. Računamo, da bodo sladice do polnoči zapustile kuhinjo, sam mislim, da morda že nekoliko prej, saj nam gre zelo dobro,« je dejal in dodal še, da je tudi silvestrski meni zasnovan v slogu Hiše Linhart – lokalno in sezonsko.

Noč smo zaključili v družbi kranjskih poklicnih gasilcev. »V službi nas je devet, noč pa je do sedaj potekala relativno mirno. Še pred polnočjo smo pomagali pri eni prometni nesreči, ni pa bilo nič hujšega. Vozilo se je prevrnilo na streho, zavarovali smo kraj, avto postavili na kolesa, odklopili akumulator, posuli iztekle tekočine, poškodovanih pa na srečo ni bilo,« je razložil vodja druge izmene Andrej Polajnar. Ob tem je dejal še, da so vsi zaposleni vajeni rotiranja izmen in dela ob dnevih, ko se drugi zabavajo. »To vzamemo v zakup s službo. Si pa na silvestrovo pripravimo eno dobro večerjo, poskušamo čim bolj umirjeno preživeti noč ter malo obujati spomine. Je pa odvisno od drugih dejavnikov oziroma od tega, koliko imamo dela,« je še povedal Polajnar.