Covid-19 ni več izolacijska bolezen, zapirajo se covidni oddelki

Covid-19, ki ga povzroča okužba z novim koronavirusom, z aprilom ni več izolacijska bolezen in je obravnavan enako kot druge okužbe dihal. Zdravstvenim domovom ob tem ni več treba vzdrževati vstopnih točk za brise in ločenega prostora za klinični pregled bolnika s sumom koronavirusne okužbe, v bolnišnicah pa se zapirajo covidni oddelki.

V skladu s sklepom epidemiološke stroke v Sloveniji se covid-19 obravnava enako kot druge okužbe dihal, javnozdravstvena priporočila v zvezi s covidom-19 pa so poenotena s priporočili za ravnanje ob drugih okužbah dihal, navajajo navodila ministrstva, ki so ga posredovali zdravstvenim zavodom.

Od 1. aprila razlog morebitnega bolniškega staleža zaradi covida-19 tako ni več izolacija, temveč bolezen. Za bolniški stalež, ki se je zaradi covida-19 začel pred aprilom, je razlog izolacija, tudi če se stalež nadaljuje po 1. aprilu.

Od 1. aprila razlog morebitnega bolniškega staleža zaradi covida-19 ni več izolacija, temveč bolezen.

Izvajalcem, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, ni treba več zagotavljati vstopne točke za odvzem brisov za ugotavljanje okužbe z novim koronavirusom, tako da se odvzem brisa izvede najpozneje v 24 urah od naročila. Prav tako jim ni več treba zagotavljati prostorsko ločenih prostorov za kliničnih pregled bolnikov s sumom na koronavirusno okužbo in zadostnega števila prostih zmogljivosti za potrebe zdravljenja covidnih bolnikov.

Bolnišnice, ki so imele vzpostavljene covidne oddelke, je ministrstvo pozvalo, da jih zaprejo in da se zdravljenje bolnikov s koronavirusno okužbo tako na navadnih kot tudi na intenzivnih oddelkih organizira s pomočjo kohortne izolacije in v skladu s priporočili komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb.

Ministrstvo za zdravje pričakuje, da se bo zdravstvena dejavnost izvajala nemoteno v skladu z načrti preprečevanja bolnišničnih okužb in da bo hkrati vsem omogočena hitra diagnostična in terapevtska obravnava.

“V primeru sprejetja kateregakoli ukrepa iz načrta v zdravstvenih dejavnostih, ki zdravijo imunokompromitirane bolnike ali bolnike iz ranljivejših skupin, predlagamo umirjeno in spoštljivo komunikacijo z bolniki, svojci, spremljevalci in obiskovalci,” so še dodali v dopisu.

Nacionalni inštitut za javno zdravje bo na podlagi podatkov iz sistemov spremljanja še naprej skrbno spremljal epidemiološko situacijo glede covida-19 v Sloveniji in po potrebi prilagajal priporočila za javnozdravstvene ukrepe za obvladovanje te bolezni, so ob tem napovedali na ministrstvu.

Po okužbi s koronavirusom 40 odstotkov še občuti težave

NIJZ sicer v 25. izvedbi raziskave o vplivu epidemije covida-19 ugotavlja, da skoraj 40 odstotkov oseb, ki so bile okužene z novim koronavirusom in so imele težave po preboleli okužbi, trenutno še vedno občuti težave in navaja slabšo kakovost življenja v primerjavi z osebami, ki teh težav nimajo več.

Približno 60 odstotkov tistih, ki so se že okužili z novim koronavirusom, jih je navedlo, da so imeli po treh mesecih po preboleli prvi oz. drugi okužbi še določene težave, ki so trajale vsaj dva meseca. Kot najpogostejši težavi so navedli utrujenost in pomanjkanje energije. Večina oseb, ki so se okužile z novim koronavirusom najmanj enkrat, sicer navaja, da je okužba pri njih potekala asimptomatsko oziroma z lažjimi simptomi.

Z novim koronavirusom se je najmanj enkrat okužilo 55,9 odstotka sodelujočih. Med njimi jih je 37 odstotkov okužbo prebolelo enkrat, 17,3 odstotka jih navaja dvakrat, 1,5 odstotka pa trikrat.

V zadnjih izvedbah raziskave SI-PANDA je bil delež oseb, ki se ne nameravajo cepiti proti covidu-19, relativno stabilen in se je gibal okrog četrtine anketiranih oseb. V zadnji, ki je potekala od 21. do 24. februarja na vzorcu 1018 odraslih oseb, starih od 18 do 74 let, pa je narasel na približno 30 odstotkov.

Osebe, ki niso cepljene proti covidu-19, najbolj skrbijo stranski učinki cepljenja, dolgoročni vpliv na njihovo zdravje in varnost cepiv. Osebe, ki so prejele cepivo proti covidu-19, so kot glavne razloge za cepljenje navedle: preprečitev težjega poteka bolezni oz. njegovih posledic in zaščita svojega zdravja in zdravja bližnjih.

Po podatkih NIJZ je sicer z vsaj enim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih 69,2 odstotka, v zadnjih treh mesecih je bilo nazadnje cepljenih 2,7 odstotka oseb. Iz zdravstvenih razlogov jih ni cepljenih 1,2 odstotka.

V primeru prehladnih znakov ali znakov okužbe dihal bi večina sodelujočih izvedla samotestiranje na novi koronavirus (65,8 odstotka), dobra tretjina bi počakala, da vidijo, kako se simptomi razvijajo, nekaj manj kot četrtina bi se samoizolirala. Ob stiku z osebo, ki je imela pozitiven test na novi koronavirus, kljub temu, da sami ne bi razvili simptomov, bi se testiralo 65,6 odstotka oseb.

Povečanje težav v duševnem zdravju

Skupno povprečno duševno blagostanje se je od septembra 2022 rahlo poslabšalo, povečale so se težave v duševnem zdravju in simptomi depresije. V 25. izvedbi raziskave je glede na predhodno opazno rahlo izboljšanje, ki je vidno pri skoraj vseh starostnih skupinah.

Ugotovili so, da ima težave v duševnem zdravju približno tretjina odraslih, od tega je pri manj kot desetini povečana verjetnost prisotnosti depresivne motnje. Težave v duševnem zdravju so najpogosteje prisotne pri mlajših odraslih in najmanj pri najstarejših. Osebe, ki so zadovoljne s svojim življenjem, osebe z boljšo finančno situacijo kot prej, in tisti, ki nimajo več težav po prebolelem covidu-19, imajo manj težav v duševnem zdravju.

---