V Bovcu nov potencialni investitor za smučišče, občina zagotovila sredstva

Kot so v Bovcu 19. februarja obljubili predstavniki vlade, konkretno podpredsednik vlade Matej Arčon in gospodarski minister Matjaž Han, bo država v izgradnjo nove kaninske žičnice vložila denar, ko bo imela bovška občina zanjo pravnomočno gradbeno dovoljenje in soinvestitorja oziroma upravljavca za kaninsko smučišče.

Pisma o nameri, katerega podpis so vladni predstavniki napovedovali za ta mesec, sicer v Bovcu še niso prejeli, je pojasnil župan Valter Mlekuž. Je pa občina v proračun za 2025 uvrstila 120.000 evrov za projektanta nove krožne kabinske žičnice, ki ga bodo iskali z razpisom. Tega bi lahko objavili v roku tedna do desetih dni.

Poleg tega je Bovec 5. marca obiskala nova skupina potencialnih investitorjev za prenovo in upravljanje kaninskega gorsko-turističnega centra, ki se je sestala z občinsko komisijo za obnovo Kanina. Po Mlekuževih besedah gre za skupino ljudi iz Švice, Italije in Rusije. Predlagali so, da bi naprave na Kaninu v naslednji sezoni obratovale brez dostavne žičnice, v kar so pripravljeni vložiti pet milijonov evrov, ponudili so tudi nakup občinskega podjetja Sončni Kanin.

V Bovcu sta sicer prek zime odprta le dva hotela, zaprte obrate ima večina gostinskih ponudnikov. Nočitve v Posočju (občine Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal) sicer v prvih treh mesecih letošnje zime (november, december, januar) kažejo izboljšanje v primerjavi z minulima dvema sezonama. V tem času so letos zabeležili 22.600 nočitev, v istem obdobju lani 17.716, predlani 20.008. Še v zimi 2018/19 je bilo v tem obdobju nočitev denimo 31.361.

Nočitve zgolj v bovški občini prav tako kažejo izboljšanje glede na minulo leto, ne dosegajo pa tistih iz zime 2022/23, zadnje sezone obratovanja smučišča Kanin. Letos so v prvem trimesečju zime v Bovcu zabeležili nekaj manj kot 9000 nočitev, lani v tem obdobju 6800, predlani 10.500, v zimi 2021/22 pa denimo skoraj 15.000.

Po zaprtju žičnice na Kanin je v Bovcu začela prevladovati manjša turistična ponudba, kot je na primer drsališče. Po mnenju lokalnih gostincev vir težav zimske turistične sezone ni zgolj zaprtje žičnice in kaninskega smučišča, temveč bi morali poskrbeti za ohranjanje raznolike turistične ponudbe, ki bi goste privabljala tudi jeseni in pomladi, ne le v glavni poletni sezoni, ko Posočje poka po šivih.

Kot pojasnjujejo, so tudi v času obratovanja žičnice v Bovcu prevladovali dnevni obiski, od katerih niso imeli velikega izkupička. Podobno kot ponudniki nastanitev si zato želijo predvsem stacionarnih turistov.

Prav omenjene težave jih silijo v skrajšanje delovnih urnikov, poletno sezono pa jih večina začne z bilančnim minusom. Zaradi enodnevnih obiskov v zimskem času se z upadom v prodaji soočajo tudi okoliške trgovine. Zaradi pomanjkanje turistične ponudbe v zimskem času so številni ponudniki hotelskih in apartmajskih nastanitev primorani s svojo dejavnostjo prenehati do velike noči, ko jih obiščejo prvi turisti.

Aljaž Žnider iz hotelov Mangart in Alp je dejal, da so velike razlike med sezonama prisotne že več let. Zaradi tega hotel Alp čez zimo zaprejo, saj nastanitev ni dovolj, da bi imeli odprta oba hotela. Tudi hotel Sanje ob Soči so letos odprli v začetku tega meseca, vendar začetek prave sezone pričakujejo šele po veliki noči.

Goran Kavs, ki je septembra 2020 v Bovcu odprl hotel Soča, je dejal, da bi, poslovno gledano, moral hotel pozimi zapreti, vendar tega ne stori, ker se noče ob začetku vsake sezone ukvarjati s ponovnim pridobivanjem kadra. Kavs, ki je edini domačin med bovškimi hotelirji, je ob tem dejal, da smučišča kljub trudu v zimski sezoni ni možno z ničimer nadomestiti, prav tako pa žičnica v poletni sezoni nudi pomembno dodatno ponudbo.

Po mnenju ponudnikov gostinskih storitev se Bovec prav tako sooča z negativnimi posledicami poletnega množičnega turizma. Zaradi tega se pojavlja vedno večje število hostlov, kar predstavlja padec standarda. Menijo, da bi bila usmeritev v butični turizem boljša izbira glede na značilnosti Bovca in okolice. Tako bi lahko v ospredje postavili ponudbo lokalnih posebnosti.