Če smo v soboto preživeli najtoplejši dan letos, ponekod so merilne naprave že zgodaj dopoldne pokazale blizu 20 stopinj Celzija, pa za prihodnji teden naše meteorološke sile napovedujejo že čisto prave poletne temperature. »Pospravite jakne, poiščite japonke: kmalu temperature do 30 stopinj Celzija,« se je razbohotil dobrohotni naslov opisa vremenskih razmer, ki nas čakajo že takoj v začetku tedna na spletnem obveščevalnem servisu žurnal24.si. »Kaže na povečini sončno vreme z nekaj koprenaste oblačnosti in jugozahodnega vetra. Do srede bodo popoldanske temperature v zahodnih krajih med 20 in 25, v osrednjih in vzhodnih pa kar od 25 do 30 stopinj Celzija,« pa je uradno sporočilo, ki je iz Agencije Republike Slovenije za okolje zakrožilo po domovini.
Andrej Šifrer je v Argentini doživel čudež
To pa ni edini razlog za veselje. Po poročanju portala metropolitan.si, astrologi trdijo, da bodo v aprilu nastopili trije dnevi, ko se bodo zvezde poravnale, in tistim, ki jim bo na te dni uspelo zgrabiti priložnost, prinesle ljubezen, srečo, denar in uspeh. Prvi od teh čarobnih dni 4. april je sicer že za nami, zatorej, če vas še ni doletela neizmerna sreča, lahko računate še na 21. in 29. april. In to navkljub razburkanim vplivom retrogradnega Merkurja, ki so v teh dneh prihrumeli nad nas. »Pomembno je, da te dni izkoristite na polno. V dneh s takšno astrološko močjo je pomembno usmeriti misli v prihodnost in odpreti srce novim priložnostim,« pa so še navedli v oglasnem sporočilu za pričakovano zvezdno magijo. Morda se lahko sleherniku res pripeti kakšen čudež, tako kot se je nedavno Andreju Šifrerju med pohajkovanjem po Argentini, bajko o nemogočem, ki je postalo mogoče, pa so podrobno predstavili na spletnem mestu njena.si. Skratka. Andrej Šifrer se je nedavno s partnerico Mirjam Povh tri tedne mudil v Argentini, kjer je doživel marsikaj, med drugim tudi to, da je na mizi v restavraciji pozabil svoj telefon. »Tako taksist kot naš vodnik Juan Gris, ki sicer živi v Sloveniji in je bil izjemno prijeten in prijazen z nama, da nama je urejal stvari, sta rekla, da nimam nobene možnosti, da bi še kdaj videl svoj telefon. A smo se vseeno vrnili. Natakarice so prepoznale Mirjam in ji dejale, da ga je nekdo spravil, tako da sem ga dobil nazaj. Komur koli smo to v Argentini povedali, so nam rekli, da je to zanje čudež,« še danes ne more verjeti Šifrer.
Nevidne sile, ki vplivajo na nas, navdušujejo tudi priljubljeno igralko Laro Komar, ki je zvezda tako pri nas kot v Italiji, kot so objavili v reviji Lady. Še več, z ezoteriko je, kot jim je zaupala menda z nasmeškom, celo povsem obsedena. »Že vrsto let se zelo navdušujem nad svečami, parfumi, dišavami, ezoteriko. Nad vsem, kar se skriva za prvim vtisom, za fasado, za masko,« se je izpovedala Lara in dodala, da zraven k temu sodijo še ukvarjanje s kamni, rastlinami in dušami. »Všeč mi je to gonilo ustvarjalnosti. Ampak da lahko daješ ljudem, si moraš močno prizadevati za svojo osebnostno rast, da lahko skozi tebe steče čista energija. Sama sem to spoznala prek meditacije in joge, zdaj sem tudi inštruktorica pilatesa in obrazne joge, trenutno pa se šolam za inštruktorico joge,« je še razkrila Komarjeva in pripomnila, da ji zaradi vsega tega prijatelji ljubkovalno rečejo tudi čarovnica. »Je pa res, da znam ustvariti 'zaščitni mehur', neke vrste močno energijsko zaščito, ki je zelo uporabna stvar, in s tem pomagam tako sebi kot drugim,« je še dejala o svojih čarovniških znanjih. Nad jogo se močno navdušuje še Ana Roš, velemojstrica kuharskih veščin, ki pa na vaje hodi kar s svojim psom Princem. »Tam je tudi pes učiteljice joge in zanimivo je, ko vidiš, kako kanalizira tvojo energijo,« je razložila za revijo Lady in za povrh še opisala svojega kanalizatorja. »To, kar počnem jaz, počne on. V Hiši Franko je prvi gostitelj, ker je spuščen, vendar gre v jedilnico zgolj, kadar grem jaz. Je krasen kuža, ki ljubi daljše sprehode. Imeti tako žival ob sebi je velika sreča, saj ti daje energijo in sočustvuje s teboj, kadar si slabe volje,« je še navrgla Roševa.
Peter Vilfan in izmišljeni grehi
Robert Pešut, bolj znan in prepoznan kot Magnifico, pa energijo kanalizira kar v bližini svojega glasbenega studia, v parku Tivoli in hribu nad njim – na Rožniku. »To je del moje vsakdanje rutine. Sem kontrolor in preverjam, ali so veverice na svojem mestu in podobno. Opazil sem, da se eni in isti ljudje sprehajajo ob istih urah. Ker hodim na sprehod ob istih urah, vedno srečujem iste ljudi. Če torej želiš zamenjati družbo mimoidočih, samo spremeniš uro sprehodov,« je o bližnjih srečanjih tretje vrste dejal Pešut. Peter Vilfan, prvo ime slovenske košarkarske zgodovine, kot so ga predstavili v reviji Suzy, pa je z radovednim bralnim občestvom prav tako podelil nekaj utrinkov o svojem srečanju z bližnjimi in božjim, ki sicer datirajo v zgodnjo mladost. Čeprav z mamo nista hodila v cerkev, ga je vpisala k verouku, kar je bilo, kot jim je razložil Vilfan, po svoje zanimivo, vendar pa mu ni uspelo opraviti vseh zakramentov. A ne zaradi tega, ker tega ni želel, temveč zato, ker sta z mamo živela sama, brez stricev in tet, tako da med njimi ni mogel najti botra oziroma botre. »Takrat sem bil tudi zadnjič pri maši ter prvič in zadnjič pri spovedi. V strahu, da ne bo prav, če se ne spomnim nobenega greha, sem si dva manjša kar izmislil,« je o izmišljenih grehih pripovedoval Vilfan.
Zala Đurić pa se je letos prvič prikazala na blagoslovu velikonočnih jedi, čeprav doma niso nikdar praznovali verskih praznikov, jo pa vse bolj zanimajo stari slovenski običaji, kot je napovedala pred začetkom velikonočne povorke za revijo Suzy. »Zdi se mi, da to preprosto moram doživeti. Nikjer ne piše, da moramo ignorirati tradicijo, če želimo iti naprej v koraku s časom. Prej obratno, da jo spoštuješ in zraven razmišljaš s svojo glavo. Seveda vsakdo drugače poimenuje obrede. Nekdo reče, da moli, nekdo manifestira, nekdo se posveča afirmacijam, vsi pa so osredotočeni na dobre misli in želje,« je povedala vsestransko nadarjena umetnica. Melani Mekicar, nekdanja televizijska voditeljica, pa je šla po povsem nasprotni poti kot Zala. »Že moji starši so malce opustili tisto, kar so podedovali od babic. Imamo navado, da se dobimo in družimo ob dobri hrani, vendar ne kompliciramo, kaj mora biti na mizi, samo ker se spodobi in sovpada z določenim datumom. Če smo včasih nesli k žegnu, bomo danes raje ostali doma in si skupaj ogledali kakšen film. Poudarek ni na folklori, temveč na preživljanju skupnega časa,« je o velikonočnih obredih razlagala Mekicarjeva.
