Na zasedanju v Strasbourgu so poslanci pozvali k zaščiti temeljnih vrednot in preiskavi primerov prisluškovanja grških oblasti. Od Evropske komisije pričakujejo ukrepanje.

Poslanci so bili v razpravi kritični do nedavnega razkritja prisluškovanja, ki ga je izvajala grška obveščevalna služba, in uporabe vohunske programske opreme proti predstavnikom opozicije in novinarjem v Grčiji. Zlasti poslanci iz vrst socialistov (S&D), liberalcev (Renew) in Zelenih so opozorili, da je to napad na evropsko demokracijo, ter pozvali k zaščiti temeljnih vrednot in pravne države.

Evropski poslanec in vodja grških opozicijskih socialistov Nikos Andrulakis, ki se je znašel v središču afere, je v razpravi, sklicani na zahtevo S&D-ja, dejal, da bi obveščevalne službe morale zaščititi demokracijo pred uporabo vohunske opreme, ne pa prisluškovati državljanom. Pozval je k preglednosti in zaščiti pravic evropskih državljanov.

Hannes Haide (S&D) od Evropske komisije pričakuje, da bo povedala, kaj namerava storiti, da prepreči vohunjenje za politiki, novinarji in drugimi nedolžnimi državljani, hkrati pa da bo branila pravno državo in svobodo medijev v Grčiji in Evropi.

Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je pojasnil, da je na državah članicah, da opredelijo sprejetje morebitnih varnostnih ukrepov, pri čemer imajo na tem področju polno pristojnost.

Kot je še poudaril, morajo države nadzirati svoje obveščevalne službe, da zagotovijo, da te v celoti spoštujejo pravo EU-ja, vključno s temeljnimi pravicami, kot so varstvo osebnih podatkov, zaupnost komunikacij, svoboda medijev in svoboda izražanja.

Komisar je bil pri tem deležen kritik mnogo poslancev, ki se niso strinjali, da je to stvar nacionalnih oblasti.

Sophie in 't Veld iz vrst Renew je podvomila o ustrezni zaščiti novinarjev, opozicijskih politikov in nevladnih organizacij v Evropi. Glede pristojnosti nacionalnih organov pa je komisarju zabrusila, da je težava v tem, da so prav ti nacionalni organi tudi storilci. "Nacionalne vlade vohunijo za državljani iz političnih razlogov. Za to ni mesta v demokraciji!" je dejala.

"Pričakovala bi, da bodo evropske institucije, Evropska komisija, tudi Evropski parlament in Europol, opravili svoje delo za zaščito državljanov in demokracije v Evropi," je dodala in si prislužila aplavz iz poslanskih klopi.

Po mnenju Diane Riba i Giner (Zeleni), španske poslanke iz Katalonije, ki je bila tudi sama žrtev prisluškovanja, je to "velik napad na demokracijo in pravice". Kritična je bila tako do držav članic zaradi pomanjkanja preglednosti kot tudi do institucij, ki bi morale ukrepati in zaščititi državljane. Socialistka Gabriele Bischoff pa je opozorila, da imamo 50 let po aferi Watergate v ZDA prisluškovalne škandale sredi Evrope.

V desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), ki ji pripada tudi stranka grškega premierja Kiriakosa Micotakisa, so bili do njega večinoma prizanesljivi, rekoč, da grška vlada po lastnih navedbah ni uporabljala nezakonite opreme in da je šlo v primeru Andrulakisa za zakonit nadzor.

Prisluškovalna afera je v Grčiji izbruhnila julija po razkritju, da je grška obveščevalna služba več mesecev prisluškovala Andrulakisu. Ta je pred tem podal prijavo zaradi domnevnega poskusa vohunjenja na njegovem mobilnem telefonu s programsko opremo Predator.

Ob njem je bil žrtev prisluškovanja tudi grški novinar Tanasis Kukakis, čigar telefonu naj bi prav tako prisluškovali z omenjeno opremo. Kukakis je pretekli teden nastopil v odboru Evropskega parlamenta, ki preiskuje uporabo vohunske opreme Pegasus in druge podobne programske opreme za nadzor.

Premier Micotakis je zanikal vpletenost v prisluškovalno afero in tudi to, da bi grška država kupila ali uporabljala opremo Predator.

Medtem je po poročanju grških medijev prišlo na dan, da je nekdanji minister za promet in poslanec glavne grške opozicijske stranke Siriza Hristos Spircis, vložil pritožbo na vrhovnem sodišču zaradi domnevno več poskusov, da bi njegov telefon okužili z zlonamerno programsko opremo Predator.