Intervju s Tomažem Gornikom, direktorjem in ustanoviteljem podjetja Better, ki digitalizira nacionalne, regijske in bolnišnične zdravstvene sisteme po Evropi. Imajo okoli sto strank, in ko bodo končali vse pridobljene projekte, bodo rešitve, ki jih ponujajo skupaj s partnerji, uporabljali v več kot 200 bolnišnicah po Evropi. Nedavno so na razpisu pridobili še eno državo, kjer bodo gradili državni sistem. Zanimalo nas je, kakšni so načrti za naprej in kako sta pri digitalizaciji zdravstva v pomoč umetna inteligenca ter tako imenovani low-code programiranje.
Katere projekte vam je uspelo pridobiti v zadnjem letu dni?
Pravkar smo dokončali digitalizacijo nacionalnega zdravstvenega sistema v Grčiji z 10 milijoni pacientov. Pred kratkim smo zmagali na razpisu za peti nacionalni sistem v Evropi, vendar še ne smemo razkriti, kje. Tega bomo dodali Sloveniji, Malti, Cipru, Grčiji, Walesu, kjer je sto bolnišnic, Kataloniji in mestu London. Vsi projekti so podobni temu, kar imamo pri nas v obliki Centralnega registra podatkov o pacientih (CRPP) oziroma eZdravja. V zadnjem letu smo pridobili tudi tri bolnišnice s svetovnim ugledom. Na Švedskem Univerzitetno bolnišnico Karolinska, ki je najboljša bolnišnica v Evropi in peta najboljša na svetu, pa tudi Univerzitetni bolnišnici v Zürichu in Baslu. Naredili smo tudi korak naprej v Londonu, kjer smo imeli najprej načrt oskrbe pacientov ob koncu življenja, zdaj pa smo uporabo aplikacije razširili še na področja krhkost, demenca, avtizem, otroci in mladostniki ter težave pri učenju, pa tudi bolezen srpastih celic. Vse to so dobre reference.
In kaj pričakujete, da vam bodo te reference prinesle naprej?
V zdravstvu so aplikacije večinoma stare med 20 in 30 let. Praktično vsi ponudniki imajo stare aplikacije in z našo platformo lahko svojo aplikacijo prenovijo dosti hitreje, kot če bi se tega lotili sami. Zdaj imamo okoli sto strank in partnerjev in reference nam zelo koristijo pri pridobivanju novih. Med zadnjimi je zanimiv projekt našega italijanskega partnerja, s katerim smo naredili projekt za Nato, in sicer kako povezati vojaško bolnišnico, iz katere predajo vojaka v javno bolnišnico. Med največjimi partnerji pa je denimo Tietoevry, ki ima na Finskem 60 bolnišnic na naši platformi, vendar se prodaja kot njihova rešitev.
Torej tudi partnerji razvijajo rešitve?
Da, ker je naše poslovanje razdeljeno na tri segmente: segment državnih zdravstvenih sistemov, segment posameznih bolnišnic in segment partnerjev, ki vzamejo našo tehnologijo, jo vgradijo v svoj sistem in ponudijo na trgu (tako imenovani OEM-partnerji). Zdaj, ko vidijo vse bolnišnice, ki smo jih pridobili, je tudi za partnerstvo bistveno večje zanimanje. Tako smo lani podpisali nekaj manjših partnerstev zunaj Evrope in v Litvi, zelo blizu smo dogovoru s partnerji v Franciji in na Danskem.
Do kam ste prišli na lani začeti partnerski poti v Afriki?
Razširili smo pogodbo, na osnovi katere so za šest klinik v Nigeriji z našo programsko opremo v enem letu zgradili svoj sistem oziroma svojo rešitev. Kar je za nas super.
Kateri so bili zadnji projekti in kaj pričakujete letos?
Letos nas čaka še nekaj poslov, ki jih pripravljamo več let. Za nas so zdaj zanimive baltske države, ker so dobile evropska sredstva za digitalizacijo zdravstva. Obenem nas zanimajo tudi skandinavske države, pa Francija in Nizozemska, kjer se trudimo že nekaj časa in smo vse bliže implementaciji naše rešitve v eni regiji. Med zadnjimi zanimivimi projekti je tudi morebiten prodor v Indijo, kjer bodo zgradili sto novih bolnišnic in nam za zdaj dobro kaže.
Kaj pa Slovenija?
V Sloveniji smo lani opravili nadgradnjo platforme na Onkološkem inštitutu v Ljubljani ter nadgradnjo na nacionalni infrastrukturi eZdravja. Za letos bomo videli, kako uspešni bomo na razpisih, ki so v pripravi, saj bomo kandidirali na razpisih za eTTL (elektronski temperaturno-terapevtski list) in za eKarton. eTTL smo sicer že vpeljali v 80 bolnišnic po Evropi in ga vpeljujemo še v 120, eKarton pa smo že postavili v prej omenjenih državah in regijah. Čeprav v Sloveniji ustvarimo samo od 10 do 15 odstotkov prihodkov, je to vendarle naš domači trg. Zelo pomembne za preboj v tujini so bile tudi nacionalne reference, na primer eZdravje. In ne nazadnje imamo zdaj priložnost, da izkušnje iz tujine uporabimo pri digitalizaciji domačega zdravstva.
Kje vse uporabljate umetno inteligenco (UI)?
Lani smo veliko investirali v UI. Z njo že generiramo odgovore na razpise in odgovore za tehnično podporo. UI vgrajujemo na tistih področjih, kjer to ni sporno. Torej, kako hitreje zgraditi aplikacijo, kako interne procese narediti učinkovitejše, kar pomeni, kako z manj ljudmi narediti boljšo storitev in več storitev za stranke. UI poskušamo uvajati tudi pri medicinskem delu, vendar si je še ne upamo dati v produkcijo, čeprav si uporabniki tega želijo.
Uporabljate pa tako imenovano low-code programiranje?
Ja, to pa je prihodnost. Obstajajo tudi že orodja z UI, ki iz opisa zgradijo aplikacijo, vendar je ta takšna, da je nihče ne bi uporabljal. Naša ideja je, da nam UI iz naših komponent zgradi aplikacijo namesto programerjev. Že danes je blizu temu, da jo naredi takšno, kot bi jo naredil strokovnjak. Seveda ne v celoti, ker je veliko odvisno tudi od opisa, temveč okoli 75 odstotkov, kar je veliko. Obenem pa se s tem odpira možnost, da bo nekoč z UI prišla sprememba celotnega uporabniškega vmesnika in bo ta deloval že na podlagi govora. Ta tranzicija bo sicer trajala nekaj let, vendar je vse bolj realna.
Posledično boste potemtakem potrebovali manj programerjev?
Ne, mi na to gledamo drugače. To pomeni, da jih ne bomo potrebovali manj, temveč da bomo naredili več. Programerjev vedno primanjkuje in dvomim, da bi kdo izgubil službo zaradi UI. Res pa je, da bi jih morali potem manj dodatno zaposliti. To tako ali tako načrtujemo z delnim predajanjem programiranja zunanjim izvajalcem. K temu smo primorani, če želimo hitro rasti. Lani smo imeli 50-odstotno rast prihodkov in enako načrtujemo tudi za letos. Tega ne moremo doseči s toliko dodatnega zaposlovanja in zato skušamo to zapolniti z zunanjimi programerji. Gre za bolj fleksibilno obliko programiranja, ki hitreje izpolni zahteve stranke. Lani smo v podjetju naredili tudi reorganizacijo in uvedli enoto storitve, ki mora zapolniti vrzel med produktom in zahtevami stranke. Prej smo to počeli z istimi ljudmi, ki so delali produkt, in se seveda ta ni mogel tako hitro razvijati. Še bolje je, če to počnemo s partnerji, ampak to ni mogoče povsod.
In koliko boste dodatno zaposlovali?
Število zaposlenih smo lani povečali na 160, letos pa jih bomo še za dodatnih 60, od tega 50 v Sloveniji. Zdaj zaposlujemo 12 ljudi v Angliji, šest v Nemčiji in po enega na Nizozemskem in v Španiji. Prav zdaj zaposlujemo enega v Italiji. To sicer niso programerji, ti so vsi v Sloveniji, razen majhnega dela, ki ga dajemo zunanjim izvajalcem.
Ste velik zagovornik koncepta postmodernega EHR (elektronska zdravstvena kartoteka). Zakaj se vam zdi ta pomemben in ali bi ga lahko razložili tako, da bi ga razumel vsak?
Včasih smo imeli veliko aplikacij, ki smo jih povezali z nekim vodilom. To za uporabnika ni bilo najboljše, saj je bil prisiljen odpirati več aplikacij hkrati za želene informacije. Zatem smo dobili velike sisteme 'vse v enem', kot sta na primer SAP ali Microsoft Dynamics. A se je začelo dogajati, da so uporabniki za določene stvari kupovali druge module. CRM je tak primer, saj so nekateri kupovali Salesforce, čeprav so CRM že imeli v okviru SAP. To so poimenovali postmoderni koncept, kar pomeni, da smo šli korak nazaj. Imamo namreč jedro, okoli tega pa dodatne aplikacije, ki so po navadi iz oblaka, razmeroma poceni in jih plačuješ na uporabnika.
Če se vrnemo na zdravstvo, kjer morajo, če želimo, da podatkovni sistem deluje, imeti vse aplikacije isto podatkovno osnovo. Torej morajo imeti podatke zapisane na enoten način. In koncept postmodernega EHR pomeni, da imaš različne aplikacije z isto podatkovno osnovo. Platforma je osnova, na njej so aplikacije in ne zavržeš obstoječega jedrnega sistema, ampak ga samo krčiš ter mu postopoma zmanjšuješ funkcionalnosti, ob tem pa dodajaš nove, inovativne aplikacije.
Zakaj?
Ker je v zdravstvu tako imenovani veliki pok, ko naenkrat zamenjaš celoten sistem, nemogoč. Pri omenjenem modelu pa začneš z eno aplikacijo, nato dodajaš druge in krčiš obstoječi, pogosto zastareli sistem. Tako gradiš novo podatkovno zbirko za paciente, obenem pa lažje ugasneš uporabo starega sistema, potem ko si preselil vse podatke, kar lahko traja tudi do pet let. Pri tem je pomembno, da nima vsaka aplikacija podatkov, ampak jih črpa iz enotne baze podatkov. Tako lahko imaš celotno sliko pacienta, ne da jo sestavljaš iz različnih virov. To je gotovo bistveno bolje za zdravstveni sistem in paciente. Podatkovni zapis je zgolj eden in to je tudi osnova prihajajočih razpisov, tudi v Sloveniji.
To so tako imenovani odprti podatki, ki dejansko niso odprti?
To so dejansko podatki, ki so neodvisni od ponudnika aplikacije (angl. vendor-neutral). Format podatkov ne sme biti v lasti nobenega od ponudnikov aplikacij in je javno dostopen. Format, ne podatki, ti so zaščiteni, tako kot povsod. Vsak, ki ima pravico do dostopa, lahko uporabi te podatke v svoji aplikaciji. To je koncept openEHR, ki smo ga leta 2009 uporabili na Pediatrični kliniki, od takrat pa se je koncept močno razvil in uveljavil po vsem svetu. To je nacionalni format denimo v Španiji, v skandinavskih državah, na Škotskem, v Sloveniji, marsikatera od držav pa se še nagiba k temu. Pomembno je tudi, da je podatkovni format evropski in veliko bolj zaščiten, saj zdravstveni podatki niso kot vsi drugi, ampak jih je treba bistveno bolj ščititi.
Kje imate največjega konkurenta?
V Nemčiji in Nemci zelo radi kupujejo od Nemcev.
Ali danes za vas več štejejo pridobljene reference ali prednosti platforme Better?
Zdaj že oboje. Funkcionalnosti platforme Better niso bile nikoli vprašljive. Ne nazadnje jo Pediatrična klinika v Ljubljani uporablja že 15 let.
In katera funkcionalnost je komu najpomembnejša?
Različno. Recimo Baslu vse tri stvari – uporabniški vmesnik, low-code programiranje in podatki v enotni obliki.
Zakaj?
Podatki v enotni obliki so združeni okoli pacienta in so v odprtem oziroma nevtralnem formatu, kar pomeni, da do njih lahko dostopajo vsi tisti, ki imajo pravico do dostopa. Uporabniški vmesnik deluje v kombinaciji z dizajn sistemom in opozarja na določene predpisane parametre, kar povečuje varnost pacientov, obenem pa je enostaven, enoten in do uporabnika prijazen. Orodja low-code omogočajo hitro izgradnjo aplikacij oziroma prilagajanje obstoječih aplikacij, in sicer tako, da te avtomatsko ustrezajo zdravstvenim standardom, kar pomeni, da ne moreš zgraditi nečesa, kar je nemogoče ali nevarno za pacienta. Imamo kar nekaj ljudi, ki znajo narediti aplikacijo v eni uri. Ni še dokončna, velik del nje pa je narejen. In ne samo, da jo zgradijo, ampak je ta pravilna, varna in prijetna na pogled.
Koliko je takih, ki zunaj vašega podjetja razvijajo tovrstne aplikacije?
Poleg 10 partnerjev še nekatere bolnišnice razvijajo ali bodo razvijale svoje aplikacije. Na primer v Baslu je zdravnica, ki je podkovana tudi na IT področju, razvila svojo rešitev oziroma aplikacijo za onkologijo. To je super, saj zdravniki sami najbolje vedo, kaj potrebujejo. Končni cilj je, da uporabniki sami gradijo svoje aplikacije. Niso seveda vsi zdravniki za to, a med mlajšimi je veliko takih, ki razumejo logiko programiranja oziroma so raziskovalci in razumejo podatke, ali pa imajo med sodelavci informatika, ki razume tudi logiko programiranja. Ni treba, da so programerji. Taka pot do želene aplikacije je precej hitrejša. Vedno pravim, da je veliko lažje zdravnike naučiti malo informatike kot pa informatika malo več medicine. Po Baslu bo svoje aplikacije začela razvijati tudi Karolinska.
To pomeni, da oni lahko naredijo večje število aplikacij?
Seveda in mi jih podpiramo z znanjem, če ga potrebujejo. Naš poslovni model je, da računamo po številu pacientov, ki so v bazi, in ne po številu aplikacij. Tieto ima denimo v svojem sistemu 900 obrazcev, zgrajenih z našim orodjem.
In kaj je končni cilj?
Da si naše stranke in uporabniki te aplikacije med seboj delijo. Brezplačno. Nihče od zdravstvenih razvijalcev aplikacij oziroma gradnikov rešitev za posamezne dele v zdravstvu teh noče zaračunati. Zdravstvo je pri tem malo specifično, saj se brezplačno objavljajo in delijo tudi najboljše prakse pri zdravljenju posameznih bolezni. Naša ideja je, da bi objavili aplikacijo, ki bo dostopna vsem uporabnikom in si jo bodo lahko naložili v svoje orodje. Obenem lahko obstoječo rešitev tudi sami nadgradijo. Trenutno je na voljo več kot 70 gradnikov rešitev za brezplačni prenos.
Nekako po načinu oblikovanja in enostavnosti delujete kot Wordpress za kreiranje spletnih strani.
Preprosto povedano, da. Wordpress tudi pogosto spremljamo.
