Med je naravna sladka snov, ki jo čebele izdelajo iz nektarja cvetov ali izločkov iz živih delov rastlin ali izločkov žuželk. Zbran material nato pomešajo z lastnimi snovmi, ga shranijo, posušijo in pustijo zoreti v satju. Foto: BoBo
Med je naravna sladka snov, ki jo čebele izdelajo iz nektarja cvetov ali izločkov iz živih delov rastlin ali izločkov žuželk. Zbran material nato pomešajo z lastnimi snovmi, ga shranijo, posušijo in pustijo zoreti v satju. Foto: BoBo

Svetovni dan čebel so Združeni narodi na pobudo Slovenije razglasili leta 2017, prvič pa smo ga zaznamovali leto pozneje. Namenjen je krepitvi zavedanja o pomenu, ki ga imajo čebele in vsi drugi opraševalci za kmetijstvo in biotsko raznovrstnost.

Da so čebele za naše preživetje na tem planetu izredno pomembne, opozarja tudi letošnji svetovni dan čebel. Osrednja tema "z mladimi za čebele" je namenjena ozaveščanju mladih in drugih deležnikov o bistveni vlogi čebel in drugih opraševalcev v kmetijstvu, ekološkem ravnovesju in ohranjanju biotske raznovrstnosti.

"Z vključevanjem mladih v čebelarske dejavnosti, izobraževalne pobude in prizadevanja za zagovorništvo lahko navdihnemo novo generacijo okoljskih voditeljev in jih opolnomočimo, da pozitivno vplivajo na svet," so zapisali pri Organizaciji ZN-a za hrano in kmetijstvo (FAO).

Zlata čebela letos pristala v avstralskih rokah

Nagrada zlata čebela, ki je bila ob svetovnem dnevu čebel podeljena četrtič, gre letos v roke avstralski fundaciji Wheen Bee Foundation, ki na najmanjši celini izvaja vrsto aktivnosti v korist čebelam in drugim opraševalcem ter čebelarstva. Nagrado je na današnjem dogodku podelila predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Da bi pomen čebel in čebelarstva spoznali že najmlajši, si slovenski čebelarji prizadevajo vrsto let. Vsak tretji petek v novembru v šolah in vrtcih pripravijo tradicionalni slovenski zajtrk, pri katerem poleg z domačim maslom, jabolkom, črnim kruhom in mlekom postrežejo tudi z medom. Projekt je prerasel slovenske meje in s pobudo za evropski medeni zajtrk zaživel v številnih državah Evrope in tudi zunaj nje.

Čebele in drugi opraševalci so za človeštvo pomembni zaradi zagotavljanja prehranske varnosti, odpravljanja lakote po svetu ter zaradi skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost.

"Čebele potrebujejo čist zrak in vodo ter čisto okolje na splošno. Če bomo ohranili okolje in čebelam omogočili lažje preživetje, bomo tudi ljudje živeli v lepšem in bolj zdravem okolju. Toda najpomembneje je, da se vsi skupaj ponovno zavemo bistvene vloge, ki jo ima vsak posameznik pri ohranitvi čebel in drugih opraševalcev," so poudarili na kmetijskem ministrstvu.

Boštjan Noč: Svetovni dan čebel eden najbolj prepoznavnih svetovnih dni

Na policah trgovin še vedno najdemo ponarejen in napačno označen med

Slovenski čebelarji so po podatkih Statističnega urada RS lani pridelali približno 285 ton medu, kar je 88,1 odstotka manj kot leta 2022. Lanski pridelek je bil ob tem približno štirikrat manjši od desetletnega povprečja. Leta 2022 smo pridelali 2405 ton medu, od tega 55,7 tone ekološkega.

Tudi z Zveze potrošnikov Slovenije so sporočili, da sta pridelava in uživanje medu pomemben del slovenske kulture in kulinarike. Hkrati so opozorili, da na trgovskih policah kljub prizadevanjem čebelarjev še vedno lahko najdemo ponarejen in napačno označen med. "Med je namreč eno izmed najpogosteje potvorjenih živil na svetu, žal so nepravilnosti prisotne tudi pri nas," so zapisali.

A kmalu bodo začeli veljati novi ukrepi. Konec aprila je Svet EU-ja uradno sprejel posodobljena pravila o sestavi, označevanju in poimenovanju medu in nekaterih drugih živil. Nova pravila naj bi povečala preglednost in zmanjšala pojavnost goljufij, uporabljati se bodo začela do leta 2026. "Tudi zaradi slovenske pobude Evropskemu svetu bodo tako na oznaki mešanic medu po novem navedene države porekla, zapisane v padajočem zaporedju glede na vsebnost, skupaj z odstotkom," so sporočili z ZPS-ja.

Čebelnjak na Brniku. Foto: BoBo
Čebelnjak na Brniku. Foto: BoBo

V Kranju bodo odprli prvi učni čebelnjak

Ob svetovnem dnevu čebel v teh dneh tako v Sloveniji kot po svetu potekajo številni dogodki. Osrednjo državno prireditev v okviru čebelarskega praznika, ki ga vsako leto na soboto, ki je najbližje 20. maju, organizira Čebelarska zveza Slovenije, je že potekal, in sicer v soboto v Beltincih.

Danes popoldne bodo rojstni dan pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za čebele Antona Janše praznovali tudi pri Janševem čebelnjaku, kjer dogodek organizirata Zavod za turizem in kulturo Žirovnica in Čebelarsko društvo Antona Janše Breznica. Več dogodkov pripravljajo tudi v Ljubljani, podrobnosti so objavljene na spletni strani Mestne občine Ljubljana.

Na OŠ Simona Jenka v Kranju bodo danes odprli svoj prvi učni čebelnjak, na strehi nove stavbe Nacionalnega inštituta za biologijo pa so pred časom v čebelarij, laboratorij za gojenje in raziskave čmrljev in čebel samotark, naselili čmrlje, ki so, kot pravijo na inštitutu, zelo pomembni divji opraševalci.

Osrednji mednarodni dogodek pa bo mednarodni forum Čebela za ljudi, planet in mir, ki bo potekal v Ljubljani v sredo in četrtek. Forum bo organizirala FAO v sodelovanju z ministrstvoma za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za zunanje in evropske zadeve. Forum bo "namenjen pregledu potreb in izmenjavi izkušenj iz čebelarskih in opraševalskih projektov po vsem svetu. Na njem se bodo oblikovala priporočila za nadaljnje povezovanje in ukrepanje," so zapisali na kmetijskem ministrstvu.

Prav danes, na svetovni dan čebel, pa bo predsednica republike Nataša Pirc Musar na Gradu Jable podelila nagrado zlata čebela, najvišjo državno nagrado na področju promocije, ohranjanja in raziskav čebel in drugih opraševalcev. Podelitve se bo udeležila tudi kmetijska ministrica Mateja Čalušić.

7. svetovni dan čebel
Svetovni dan čebel