V predvolilno dogajanje se je vmešal tudi nogometni zvezdnik

V Franciji se je včeraj uradno začela kampanja za predčasne volitve, ki jih je po zmagi skrajne desnice na evropskih volitvah sklical predsednik Emmanuel Macron. Predvolilno kolesje se sicer z vso močjo vrti že ves teden, ki je med drugim prinesel zavezništvo na levici in iskanje usmeritve na desnici. V vseh taborih odmevajo nesoglasja in preobrati.

PARIZ > Rok za vložitev kandidatur za 577 sedežev v spodnjem domu francoskega parlamenta se je iztekel v nedeljo ob 18. uri. Ob polnoči se je začela uradna kampanja pred volitvami, ki bodo v prvem krogu 30. junija, v drugem pa 7. julija. Za uspeh na francoskih volitvah je ključno povezovanje, zlasti ker manjše stranke sicer v prvem krogu odpadejo.

Zavezništvo strank na čelu z Macronovim Preporodom ima tako sedaj manj kot dva tedna časa, da poskuša zmanjšati veliko vrzel, ki ga loči od skrajno desnih tekmecev. Rezultate je sicer težko napovedati, ankete pa največ podpore, okrog 30 odstotkov, napovedujejo Nacionalnemu zboru (RN), ki je prepričljivo zmago odnesel že na evropskih volitvah pred dobrim tednom dni.

Volitve bodo v prvem krogu 30. junija, v drugem pa 7. julija.

Čeprav naj bi bil namen sklica novih volitev zajeziti vzpon skrajne desnice, bi te tako lahko Nacionalni zbor ponesle tudi na čelo vlade z njenim vodjo, 28-letnim Jordanom Bardellajem kot premierjem. Macrona ogroža tudi združena levica, še ena od možnosti pa je parlament brez jasne večine, čemur bi sledili tedni sestavljanja koalicije in morebitne nove volitve.

Nova zavezništva

Ko je postalo jasno, da bodo Francozi po dveh letih znova volili parlament, so se v francoski politiki hitro začeli risati obrisi novih zavezništev. Stranke na levici so se po mesecih medsebojnih delitev uspele poenotiti v Novo ljudsko fronto, njeni skupni listi pa ankete napovedujejo drugo mesto s približno 25 odstotki podpore.

Ko je postalo jasno, da bodo Francozi po dveh letih znova volili parlament, so se v francoski politiki hitro začeli risati obrisi novih zavezništev.

Vendar pa tej skupini, ki povezuje tako socialiste kot skrajno levico, kljub skupnemu cilju, da prepreči prihod skrajne desnice na oblast, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ni uspelo pomiriti vseh razprtij.

Konec tedna je več vodilnih poslancev skrajno leve Nepokorne Francije, kritičnih do vodje Jean-Luca Melenchona, ugotovilo, da jih stranka ni uvrstila na kandidatno listo. Na njej pa so se znašli številni za socialiste sporni kandidati. Obenem je Nepokorna Francija po pisanju AFP ponekod lastne kandidate postavila nasproti kandidatom levega zavezništva.

Za presenečenje na levici je poskrbel tudi nekdanji predsednik države, socialist Francois Hollande, ki bo vnovič kandidiral za poslanca. Zavezništvo je podprl še nekdanji socialistični premier Lionel Jospin, ki se mu sklic volitev zdi neodgovoren, ker da daje Nacionalnemu zboru možnost prihoda na oblast.

Na desnici je veliko prahu dvignila napoved vodje Republikancev Erica Ciottija, da se bo stranka povezovala z Nacionalnim zborom. Sledil je val zgražanja med člani in dramatično odstavljanje Ciottija s predsedniškega položaja, a je sodišče v petek odločitev vodstva stranke razglasilo za neveljavno. Posledično mu sedaj v njegovi lastni volilni enoti nasproti stoji še en kandidat stranke.

Vrste se nekoliko mešajo tudi na skrajni desnici, kjer lahko po več ostrih izmenjavah Nacionalni zbor vendarle računa na posredno podporo stranke Ponovno zavzetje Erica Zemmourja. V skoraj polovici volilnih okrajev ta ne bo imela svojih kandidatov, da bi tako drugim olajšala izvolitev.

Mbappe mlade pozval na volitve

V precejšnji meri dogajanje zaznamujejo še družinske vezi - Marion Marechal, nečakinja vodilnega obraza Nacionalnega zbora, Marine Le Len, je članica Ponovnega zavzetja, čeprav se je po zmagi na evropskih volitvah sestala tudi z Bardellajem. Kandidatom njegove stranke pa se je med zadnjimi pridružila še Marie-Caroline Le Pen, starejša sestra Marine Le Pen.

Za glasove se - nazadnje z napovedmi ukrepov za izboljšanje življenjskega standarda - bojuje tudi vladajoča stranka Preporod, ki v prve vrste pošilja premierja Gabriela Attala. Ankete ji skupaj z zavezniki napovedujejo približno 20 odstotkov glasov in s tem tretje mesto.

V nekaj več kot 60 od 577 volilnih okrajih sicer ni imenovala svojih kandidatov. Kot so sporočili danes, vedo, da ponekod ti ne bi mogli “preprečiti zmage skrajnosti”, zato bodo podprli druge kandidate. Tako zmaga levega zavezništva z Nepokorno Francijo, ki jo Macron označuje kot skrajno, kot Nacionalnega zbora bi bila po oceni Attala katastrofa za državo.

Za dodaten vložek v predvolilnem dogajanju je konec tedna poskrbel še nogometni zvezdnik Kylian Mbappe, ki se je izrekel proti skrajnostim in idejam, ki delijo, ter mlade pozval na volitve v po njegovih besedah prelomnem trenutku v francoski zgodovini. “Vidimo, da so skrajneži blizu prevzema oblasti in imamo priložnost, da izberemo prihodnost za svojo državo,” je dejal.

---